Komunikacija

Resnice in zmote o mobingu

Pred nedavnim sem prejela nujen klic iz dotične organizacije z zaprosilom, naj jim pomagam rešiti primer mobinga, ki se jim je pravkar zgodil. Ker je klic zvenel res nujno, sem postavila svoj poslovni urnik na glavo in odhitela na pomoč. Ko sem prispela, pa so mi primer opisali takole: »Sodelavka je odšla na malico, ko je zanjo prišel telefonski klic. Sprejela ga je vodja oddelka, ki je kolegico primerno opravičila in stranki sporočila, da ji bo čim prej vrnila klic. Sodelavki pa je na papir na hitro zapisala: »Pokliči gospo XY na tel.: 33333333!«. Papir ji je prilepila na ekran računalnika. Ko se je sodelavka vrnila z odmora in zagledala listek na računalniku, je začela glasno vpiti po pisarni oceanskega tipa: »Pa saj to ni res, poglejte, kaj dela za mano. To je mobing.« Kaj vi menite o tem primeru? Je to bil mobing?

Foto: Fotolia

Mobing je pri nas v zadnjih letih postal zelo moderen izraz, posledica tega pa je, da se uporablja nestrokovno in pogosto za opisovanje pojavov, ki ne spadajo med mobing. Pogosto se izraz mobing enači z enkratnimi pojavi, ki morda res niso prijetni, sami po sebi pa ne spadajo med dejanja mobinga. V nadaljevanju navajam nekaj takšnih dejanj, ki ne spadajo med mobing, vendar jih zaposleni pogosto subjektivno zaznavajo kot mobing. Največkrat zaradi nepoznavanja tega pojava, pogosto pa tudi zaradi povečane stopnje občutljivosti ali nezaključenih komunikacijskih ciklusov s seboj ali drugimi.

Vsak konflikt ali prepir med sodelavci, med podrejenim in nadrejenim še ni mobing. Tudi če se večja skupina združi v »spopadu« proti enemu posamezniku in po krajšem času razpade, to še ne pomeni, da smo imeli opraviti z mobingom. Torej je napačno razumevanje, da je konflikt, pri katerem so soudeležena tudi čustva vpletenih, že mobing.

Najpogostejše zmote o mobingu

Konflikt. Najbolj razširjen napačen stereotip je, da se skuša mobing enačiti s konfliktom. Vsak konflikt ali prepir med sodelavci, med podrejenim in nadrejenim še ni mobing. Tudi če se večja skupina združi v »spopadu« proti enemu posamezniku in po krajšem času razpade, to še ne pomeni, da smo imeli opraviti z mobingom. Torej je napačno razumevanje, da je konflikt, pri katerem so soudeležena tudi čustva vpletenih, že mobing. Vsak konflikt ni in ne more biti mobing. Konflikti so vedno gibalo napredka, če so seveda primerno rešeni. Res pa je, da lahko nerešeni konflikti postanejo vzrok za nastanek mobinga in morda od tod napačno razumevanje. 

Napačne ali nepravične odločitve nadrejenega. Za mobing tudi ne moremo šteti nepravičnih ali napačnih odločitev nadrejenega, če so te usmerjene vsakič k drugemu podrejenemu. Motiti se je pač človeško in tudi vodja je le človek. Če se vam zdi odločitev napačna ali krivična, se o njej posvetujte z vodjem.

Delegiranje nalog. Tudi delegiranja nalog in njihov način (če seveda ne gre za delegiranje nesmiselnih nalog, ki se ponavljajo) ne štejemo med mobing, saj je to delo vodje, ki mora zagotoviti, da je delo opravljeno po najboljših močeh in v skladu s pričakovanji.

Zahteva po boljši izvedbi nalog. Velikokrat se zgodi, da je zahteva po boljši izvedbi nalog razumljena napačno. Toda naloga vodje je, da zahteva dobro izvedene naloge in da nadzira kakovost dela z namenom odpravljanja napak. Čeprav morda način, ki ga vodja ubere, ni najbolj vljuden, to še ne pomeni, da gre za psihično nasilje. Seveda mora biti komunikacija pri tem na ustrezni ravni in ne sme žaliti osebnega dostojanstva zaposlenega. 


Več v kategoriji Komunikacija

Več člankov iz te kategorije