Reševanje konfliktov – spretnost dogovarjanja
»Ne se kregat!« To na videz pacifistično vzgojno sporočilo smo velikokrat slišali od svojih staršev, ko smo se sprli z bratom ali sestro. Da bi v njihovih očeh ohranjali podobo složne družine in olikanih otrok, smo se morali po hitrem postopku pobotati. Z »dajta si ljubčka« pa so nam naznanili, da je konec debate.
Foto: Fotolia
Da so konflikti nekaj nezaželenega, smo se tako že zgodaj naučili. Družbeno pogojeno antikonfliktno naravnanost smo pozneje še utrdili v socialnih interakcijah kot učenci, študenti in zaposleni. Ker se konfliktov nismo naučili reševati z razumevanjem in osvojili veščin dogovarjanja, imamo v svoji osebni zgodovini veliko slabih izkušenj, ki nam služijo kot dokaz za ohranjanje prepričanja, da so konflikti nevarni, destruktivni in se jim je veliko bolje izogibati.
Z željo staršev, da bi se njihovi otroci dobro razumeli, ni popolnoma nič narobe. Svet brez nesoglasij, navzkrižja interesov in neusklajenosti je privlačna slika, ki spominja na »power flower« 60. letih. Mar ne bi bilo lepo, če bi se na delovnem mestu ukvarjali samo z delom, ki nas za nameček še zelo veseli, strokovnim in osebnim razvojem, inovativnimi izboljšavami ter bili ob tem podprti s kooperativnimi sodelavci in razumevajočimi šefi? Vendar pa se namesto timskega duha in prizadevanj za skupni cilj v številnih podjetjih in organizacijah energija troši zaradi rivalstva, prikrivanja namenov, skrivanja informacij, tožarjenja in opravljanja, igre moči, seganja v besedo, rezerviranosti, ignoriranja in arogance. Vedenja, ki jih v različnih variacijah in intenzitetah prepoznamo v poslovnih okoljih in kažejo na konflikt ciljev, vlog, oseb ali odnosov.
