ADMA INTERVJU

Renata Novak: "To, da se sprejmemo takšne, kot smo, je temelj vsega"

Renata Novak je vsestranska kreativka, ki deluje na številnih področjih, ki na prvi pogled med seboj niso prav nič povezana. A zgolj na prvi pogled. Kot pravi, ne hodi v službo, ampak svoje delo kar živi. Dela v marketingu, blizu ji je tudi področje prehranskega svetovanja, uči pilates, ukvarja pa se tudi z life coachingom. Kaj točno to sploh je, pojasni v tokratnem ADMA intervjuju, ki je poln navdihujočih misli, ki vam bodo nedvomno vlile novega zagona.

Maja Fister

Facebook
Twitter
Google Plus
LinkedIn

Povejte nam nekaj o sebi, kako se predstavite tistim, ki vas še ne poznajo?

Sem radovedna duša, ki ljubi življenje in se ne naveliča prelepih prizorov iz narave in kreativnega ustvarjanja. S temi besedami bi najlažje povzela svoje občutke in navdušenje, ki me vodi v življenju. Če pa se moram predstaviti z vlogami, ki jih igram v življenju v različnih situacijah, pa bi rekla, da sem multipraktik. Opravljam namreč toliko različnih stvari, da se ljudje včasih čudijo, kako je to možno. Če živiš svoje delo, je to pravzaprav zelo enostavno. Delam v marketingu v družinskem podjetju, kjer se ukvarjamo z ekološkimi poslovnimi darili. Ukvarjam se s prehranskim svetovanjem, ogromno kuham in praktično vsak dan delam nove recepture. Učim pilates in ne nazadnje se ukvarjam z life coachingom.

Če se želimo spreminjati, naj bo motivacija to, da si to želimo sami, zaradi sebe. Nikoli se ne spreminjajte zaradi drugih.

Kaj mislite o reku, da je navada železna srajca? Jo lahko vseeno slečemo?

Ljudje smo zelo radi v rutini in starih navadah, ker je to pravzaprav najlažje. Seveda vedno lahko slečemo navado, vendar je to proces, ki si ga moramo želeti. In ravno slednje je velikokrat pri ljudeh prisotno, torej želja. Kar manjka, je motivacija.

Zadnja leta smo priča gibanjem, ki nas spodbujajo, da se sprejmemo takšne, kot smo, hkrati pa nas na drugi strani obraten pol spodbuja, da se moramo spreminjati na boljše, ker to, kar smo, nismo dovolj. Kako najti zdravo mero ravnotežja med dvema poloma?

To, da se sprejmemo takšne, kot smo, je temelj vsega. Šele ko se sprejmemo v celoti, torej tudi z vsemi svojimi nepopolnostmi, smo celi. Če se želimo spreminjati, naj bo motivacija to, da si to želimo sami, zaradi sebe. Nikoli se ne spreminjajte zaradi drugih. Če se spreminjate zaradi drugih, je to samo dokaz, da nimamo zgrajene lastne vrednosti in da pravzaprav ne vemo, kdo smo. In spet smo na začetku. Sprejeti in spoznati samega sebe je osnova.

Ljudje smo zelo radi v rutini in starih navadah, ker je to pravzaprav najlažje. Seveda vedno lahko slečemo navado, vendar je to proces, ki si ga moramo želeti.

Katere lastne močno ukoreninjene navade ste v zadnjih letih korenito obrnili na glavo sami?

Ozavestila in spremenila sem kar nekaj ukoreninjenih vzorcev in prepričanj, ki sem jih vlekla za sabo še iz otroštva. Predvsem sem prenehala iskati krivdo za svoje nezadovoljstvo v drugih in zunaj sebe. Začela sem se obračati vase. In ko spremeniš sebe in svoja lastna prepričanja in vzorce, se čudežno spremenijo ljudje okoli tebe. Naenkrat se izboljšajo odnosi, komunikacija, in še veliko stvari. Vendar gre za dolgoleten proces, to žal niso zadeve, ki bi se zgodile čez noč. Z delom na sebi ali kakor jaz rada rečem "v svoji lastni družbi" sem že več kot 15 let. Vsaka izkušnja in situacija mi je dragocena, tudi če ni bila najbolj prijetna in si jo mogoče nikoli ne bi želela. Tudi takih je kar nekaj. Vendar je to življenje, to je potrebno sprejeti, kajti življenje vedno poskrbi za vas.

Predvsem sem prenehala iskati krivdo za svoje nezadovoljstvo v drugih in zunaj sebe.

Veliko poslušamo o spremembah na boljše – od fizičnih do mentalnih preobrazb – ki v resnici zahtevajo konstanten trud, ne instant preskoka. Tako kot izoblikovanje telesa ni enkraten poseg, ampak ga moramo vzdrževati, je podobno tudi z mentalno naravnanostjo. Kako torej ostati motiviran?

Motivacija v obeh primerih je seveda boljše počutje in energija, ki jo občutite. Ne poznam človeka, ki zdravo vzdržuje fizično in mentalno kondicijo in se ne bi počutil dobro in motivirano. Seveda pa je potrebno sprejeti tudi to, da imamo vsi svoje slabe dneve in da je to normalno. Torej tudi te dneve je potrebno sprejeti kot del nas samih in z dvignjeno glavo in optimizmom vedeti, da je jutri nov dan.

Eno od področij, ki so vam blizu, je tudi nutricizem. Ali besedni zvezi "zdravo življenje" več pripomoreta naša prehrana ali gibanje?

Res je. Hrana mi je zelo blizu. V nutricizmu raziskujem že dvajset let. Rek „Si to, kar ješ“ nekako kar drži. Tukaj nimam v mislih samo videza in kilogramov. Dejstvo je, da nas hrana lahko naredi bolne ali pa nas zdravi. Ljudje se vse premalo zavedajo, da z nezdravim življenjskim slogom, uničujejo svoje telo. Sama menim, da je hrana celo bolj pomembna kot gibanje. Brez gibanja pa v današnjem času in pri današnjem prekomernem sedenju, ne gre. Vendar to ne pomeni, da je potrebno delati ne vem kakšne težke fizične aktivnosti, daleč od tega. Vsak dan 1 ura zmernega sprehoda je dovolj. Tukaj podpiram filozofijo, da vsak posameznik najde aktivnost, ki mu ustreza. Pri hrani bi lahko rekla enako, z določenimi usmeritvami, ki veljajo za vse.

Pravzaprav sem pri prehrani poskusila vse. Le tako sem vedela, kaj je tisto, kar ustreza mojemu telesu. In če ga znaš slišati, ti zelo dobro pove, kaj mu ustreza. Ne podpiram nobene skrajnosti, temveč zmernost.

Kaj menite o prehranjevalnih navadah, ki strogo izločajo določena živila – na primer veganstvo in vegetarijanstvo?

Sama se nerada opredeljujem za kakršnokoli vrsto prehranjevanja. Kar ne pomeni, da jih nisem poskusila. Pravzaprav sem poskusila vse. Le tako sem vedela, kaj je tisto, kar ustreza mojemu telesu. In če ga znaš slišati, ti zelo dobro pove, kaj mu ustreza. Ne podpiram nobene skrajnosti, temveč zmernost.

Izjema so bolezni in situacije, kjer je zaradi pomoči telesu potrebno nekaj časa mogoče izločiti določena živila in se strogo držati določenih usmeritev.

Kakšno vrsto športnega udejstvovanja bi priporočili tistim, ki jih tak življenjski slog doslej ni zanimal, a želijo svoje telo končno spraviti v pogon?

Vsekakor vsak dan sprehod v naravi. Čimveč gibanja na svežem zraku. Potem pa sem sama zelo močna zagovornica pilatesa, saj je hrbtenica osnova našega zdravja. Ko je hrbtenica močna, vsekakor tudi druge aktivnosti izvajamo varno. Sama na primer zelo rada hodim v hribe, kolesarim in plavam. Vendar seveda moji temelji (hrbtenica) so močni.

Je težje začeti ali vzdrževati spremembe na bolje?

Najtežja je odločitev. Odločitev, da boste spremembo sploh naredili. Od tam naprej je pol že narejenega. Ko vidimo prve premike pri kakršnikoli spremembi, ki smo jo uvedli, dobimo motivacijo za naprej in vztrajamo. In če nam gre na bolje, zakaj bi opustili spremembo?

Life Coaching je beseda, ki jo zadnjih nekaj let vedno pogosteje slišimo tudi pri nas, čeprav je onkraj meje prisotna že dolgo. Kako bi to veščino pojasnili tistim, ki je še ne poznajo?

Gre za pogovor s posameznikom, ki se znajde v situaciji, ko ne ve, kako naprej. Področje ni pomembno. S postavljanjem pravih vprašanj in usmerjanjem pogovora je cilj pripeljati posameznika do tega, da SAM najde rešitve za svojo situacijo. Poudarjam, ne gre za svetovanje. Namreč, vsak je strokovnjak za svoje življenje, torej ne morem biti jaz tista, ki bo našla rešitev. Vas pa bom pripeljala do točke, da jo boste našli sami.

Sem zelo močna zagovornica pilatesa, saj je hrbtenica osnova našega zdravja. Ko je hrbtenica močna, vsekakor tudi druge aktivnosti izvajamo varno.

Kako pogosto bi se morali "pogovoriti" s svojo podzavestjo?

To je sicer malce nerodno zastavljeno vprašanje, namreč podzavest ni nekaj, kamor dostopamo na način, da potrkamo na vrata in nas podzavest povabi, da vstopimo. Večine stvari, ki ležijo v podzavesti, se ne zavedamo. Zato jo imenujemo podzavest. Lahko pa zadeve iz podzavesti, ozavestimo. Tukaj pa smo potem že bliže spremembam, saj vemo, kaj je tisto, kar nas je zaviralo oz. oviralo pri našem delovanju.

Predavate tudi na temo vedenja in komuniciranja. Katere so tri najpogostejše napake med komunikacijo s strankami?

Res je. Predavam na Višji strokovni šoli za kozmetiko DOBA v Mariboru, predmet Kultura vedenja, kjer govorimo predvsem o odnosu in komunikaciji s strankami. Najpogostejše napake na splošno v komunikaciji, ne samo s strankami so to, da ne znamo aktivno poslušati. Ali naj se izrazim drugače. Poslušamo že, vendar ne slišimo, kaj nam ljudje ali stranke govorijo. Kako bomo potem našli rešitev za stranko, če niti ne prepoznamo problema, saj enostavno ne poslušamo? V svoji glavi po navadi, ko stranka začne govoriti, začnemo vrteti svoj film in si ustvarimo že vnaprej rešitev problema, ki pa ga sploh dobro nismo prepoznali.

Še ena zelo pogosta napaka je to, da strankam po domače povedano „pametujemo“. To pomeni, da ji dajemo nasvete, kaj bi bilo za njo najbolje, pri tem pa se stranka zelo hitro počuti „nesposobno“. Tukaj smo že zavili v mrtvo ulico, iz katere ni vrnitve.

Najtežja je odločitev. Odločitev, da boste spremembo sploh naredili. Od tam naprej je pol že narejenega.

Kaj vas navdihuje, kaj vam daje nov zagon?

Vsekakor potovanja. Pogled na gore, na jezero ali morje, kjer samo sem. Ne potrebujem ničesar, samo sem v tistem trenutku in sem hvaležna, da lahko sem.

Navdihujejo me tudi kreativni, zanimivi, modri ljudje, ki so pripravljeni deliti svoje izkušnje. Pa dobre knjige ne smem pozabiti, saj obožujem knjige. Knjige mi pokažejo nove poti, kjer lahko raziskujem od hrane pa vse do različnih vrst zdravljenj in pristopov. Knjige bogatijo moj jezik, saj vse berem v angleščini in je to krasen način bogatenja jezika. Navdihuje me tudi šport. Jutranja vožnja s kolesom ali hoja v hribe, kjer ni še nikogar. Srnice, svež zrak in jaz. Še bi lahko naštevala, ampak naj ostane za zdaj pri tem.

Kakšen je najboljši način za vzdrževanje navdiha, ki je eden od pomočnikov, da ne obtičimo v monotoni rutini, ki nas lahko hitro pahne v stagniranje, v katerem pozabimo na rast in vseživljenjsko učenje?

„Walk your talk“. To je eno izmed mojih glavnih vodil v življenju. Če živiš to, kar delaš, ti navdiha nikoli ne zmanjka in nikoli ne padeš v rutino. Torej, jaz ne hodim v službo, temveč živim svoje delo.