PSIHOLOŠKA PRVA POMOČ – TUDI POGOVOR LAHKO REŠUJE ŽIVLJENJA
Večina med nami nas je bila verjetno že vsaj enkrat v življenju na tečaju prve pomoči. Na tečaju se naučimo, kako postopati, ko je človek nezavesten, kako oživljati, kako poviti rano in podobno. Vsa ta znanja so zelo koristna, vendar pa nas na tečaju ne naučijo nič o tem, kako pomagamo, ko nekdo doživi travmatičen dogodek, ko se znajde v veliki čustveni stiski ali ko se mu življenje obrne na glavo.
Psihološka prva pomoč = PPP
Duševne stiske in težave v duševnem zdravju so v razvitih družbah vedno pogostejše, zato se v zadnjem času vedno bolj poudarja pomen poznavanja psihološke prve pomoči. Ta je opredeljena kot pomoč, ki jo nudimo osebi z duševno težavo ali stisko, razvijajočo se duševno boleznijo, dokler ni na voljo strokovna pomoč ali se stiska ne razreši. Samo metodo psihološke prve pomoči so leta 2000 razvili v Avstraliji in od takrat so standardiziran program prevzeli in vpeljali že v več kot 20. državah po svetu. Znanja psihološke prve pomoči temeljijo na rezultatih znanstvenih raziskav, kliničnih izsledkov pa tudi na povratnih informacijah s strani uporabnikov.
Trije osnovni koraki, ki jih zajema psihološka prva pomoč in si jih lahko zapomnimo po kratici PPP, so:
- Prepoznava: prepoznavanje znakov duševnih težav in bolezni, k čemur sodijo še znanja o vzrokih in dejavnikih tveganja za razvoj duševnih težav in bolezni, pa tudi znanja o razpoložljivih načinih zdravljenja.
- Pristop: veščine, kako z razumevanjem pristopiti do posameznika v stiski, mu nuditi osnovno pomoč ter moralno in čustveno podporo.
- Pomoč: veščine, kako posamezniku pomagamo in ga spodbudimo k iskanju ustrezne strokovne pomoči.
Vsakdo lahko nudi psihološko prvo pomoč
