Programi za osebno rast in duševno zdravje zaposlenih, ki prinašajo rezultate
Delodajalci se vse bolj zavedajo pomena in skrbi za dobro počutje in duševno zdravje zaposlenih na delovnem mestu, tako z namenom ohranjanja obstoječega kot pridobivanja novega kadra. V ta namen organizacije izvajajo različne ukrepe in programe, s katerimi želijo ohranjati in krepiti duševno zdravje in dobro počutje zaposlenih, preprečiti nastanek duševnih motenj in bolezni, hkrati pa tudi podpreti zaposlene, ki se že soočajo s težavami v duševnem zdravju.
Najpogostejši ukrepi za spodbujanje duševno zdravih delovnih mest
Ukrepe, ki so usmerjeni k osebni rasti in duševnemu zdravju zaposlenih, ločimo glede na raven izvajanja (individualni, timski, organizacijski), trajanje (kratkoročni, dolgoročni), ciljno populacijo (vsi zaposleni, specifične skupine) itn. Kljub temu torej, da se ukrepi med seboj zelo razlikujejo, pa lahko, glede na to, katere cilje ukrepi zasledujejo, ukrepe razdelimo v naslednje skupine:
- Procesi individualnih ali skupinskih svetovanj, coachingov in mentorskih procesov, v sklopu katerih zaposleni pridobijo večjo osebno prožnost, ki jim pomaga pri tem, da se v primerih soočanja z različnimi življenjskimi preizkušnjami in neprijetnimi izkušnjami, pravočasno in ustrezno prilagodijo ter ponovno vzpostavijo potrebno ravnovesje;
- delavnice in usposabljanja, na katerih zaposleni pridobijo nove veščine za obvladovanje stresa, izboljšanje komunikacije, medosebnih odnosov in osebnega razvoja nasploh, s čimer se okrepijo varovalni dejavniki duševnega zdravja v delovnem okolju, hkrati pa tudi odpornost celotne organizacije;
- delavnice psihoedukacije, katerih namen je zaposlene ustrezno informirati, ozaveščati ter motivirati za skrb za duševno zdravje in dobro počutje, jih podučiti o najpogostejših duševnih motnjah in boleznih ter s tem zmanjšati stigmo na področju duševnega zdravja, hkrati pa opolnomočiti vodje za nudenje psihološke prve pomoči zaposlenim v duševni stiski;
- programi, kot so Employee Assistance Program (EAP), psihološka prva pomoč na delovnem mestu ter drugi odzivi na travmatske dogodke, ki promovirajo in omogočajo pravočasno iskanje pomoči zaposlenih (in v primeru EAP tudi njihovih ožjih družinskih članov) v stiski, hkrati pa prav tako povečujejo ozaveščenost o duševnih motnjah in boleznih ter zmanjšujejo stigmo v povezavi z duševnim zdravjem;
- programi za vračanje na delo po dolgotrajni bolniški odsotnosti ter ukrepi prilagoditve dela, ki podpirajo okrevanje zaposlenih z duševno motnjo ali boleznijo.
Zakaj zaposleni v ukrepih ne želijo sodelovati?
Ne glede na to, katere ukrepe oz. programe za spodbujanje dobrega duševnega zdravja in počutja zaposlenih organizacija izvaja, se v praksi pogosto dogaja, da navedeni ukrepi s strani zaposlenih niso dobro obiskani. Zaradi še zmeraj prisotne stigmatizacije področja duševnega zdravja (zlasti v povezavi z delovnim mestom) je nizka koriščenost še posebej značilna za ukrepe, ki naslavljajo pravočasno iskanje pomoči in podpore v primeru težav v duševnem zdravju.
Organizacije se morajo zavedati, da je skrb za duševno zdravje in osebno rast zaposlenih naložba v dolgoročni uspeh podjetja.