Poznamo čudežno moč pripovedovanja zgodb?
Pripovedovanje zgodb je starodavna umetnost in nepogrešljivi del človeške civilizacije od njenega nastanka. S pomočjo zgodb ljudje med seboj komuniciramo, se spoznavamo in povezujemo. Od jamskih poslikav, epskih pesmi, do pravljic za lahko noč in pripovedovanja zgodb ob tabornem ognju … pripovedovanje zgodb ima od nekdaj edinstveno sposobnost, da pritegne, vključi, očara, uči in navdihne. Torej vse, kar pričakujemo od učinkovite komunikacije, ki je ena ključnih veščin sedanjosti in prihodnosti. Brez zgodb ni komunikacije in brez komunikacije ni odnosov, tega posebnega in močnega lepila, ki posameznike združuje v skupnem cilju.
Pripovedovanje zgodb je umetnost prenašanja sporočil, idej, znanja, izkušenj, doživetij in ima pomembno vlogo na različnih področjih človekove- ga delovanja. Iz zgodb se učimo in črpamo navdih. Dotaknejo se naših čustev in izzovejo empatijo. Z njihovo pomočjo kompleksni izzivi, koncepti in ideje postanejo bolj domači in razumljivi. Prepričljiva zgodba nas lahko ponese v drug svet, nam razširi pogled in spodbudi našo kreativnost. Znanje, ki ga prenašamo v obliki zgodb, je bolj uporabno in zapomljivo. Ne glede na to, ali gre za kulturno dediščino ali najboljše prakse na določenem področju, zgodbe so tiste, ki zagotavljajo, da se znanje ohranja čez čas.
Skrita moč dobrih zgodb
Zgodbe že od nekdaj ustvarjajo najmoč- nejše vezi med posamezniki. Zakaj? Ker
- nas povezujejo na čustveni ravni in v njih zlahka najdemo sebe;
- si jih zapomnimo lažje kot gola dejstva in številke. Po raziskavi Jennifer Aaker iz Stanford Business School so zgodbe kar 22-krat bolj zapomljive kot suhoparni podatki. Prav tako so za najmanj četrtino bolj povedne od Power Point predstavitev;
- presegajo kulturne, jezikovne, geografske in druge meje in krepijo občutek povezanosti.
Dobre zgodbe ne prinašajo samo občutka povezanosti, ampak vnašajo določeno domačnost in zaupanje, zaradi česar so tisti, ki jih poslušajo, bolj odprti za učenje. Dajo nam misliti in dolgo ali za vedno, ostanejo z nami. S pomočjo zgodb lažje in hitreje sprejemamo spremembe. Te se namreč ne zgodijo na razumski, temveč na čustveni ravni. Zgodbe se bolj kot z možgani povežejo s srcem, srce pa je tisto, ki pošlje sporočilo možganom, da moramo nekaj spremeniti. Naš razum se odpre, ko se odprejo čustva. Pri pripovedovanju zgodb so izjemno pomembne tudi povratne informacije. Je bila zgodba dovolj zanimiva, sporočilo dovolj jasno, je bila v kontekstu situacije in ciljev tistih, ki jim je bila namenjena, jih je navdihnila k akciji ali k nadaljnjemu učenju, lahko zgodbo še izboljšamo? Dobri pripovedovalci zgodb razumejo, da je pripovedovanje zgodb dvosmerno učenje, saj z vsakim odzivom poslušalca tudi sami dobijo nov vpogled.
Zakaj in kako postati dober pripovedovalec zgodb?
Z izpopolnjevanjem v brezčasni umetnosti pripovedovanja zgodb krepimo komunikacijske veščine, vzpostavljamo odnose in puščamo trajno sled. Ne glede na to, ali želimo biti odličen voditelj, izobraževalec, mentor kakršnega smo želeli imeti sami, povezovalen timski igralec ali biti uspešni pri iskanju zaposlitve, je obvladovanje umetnosti pripovedovanja zgodb naše najpomembnejše skrito orožje. To nam dokazujejo tudi nekateri tvorci največjih dejanj v politiki, gospodarstvu in na številnih drugih področjih, ki so bili vsi izjemni pripovedovalci zgodb. Spomnimo se samo Nelsona Mandele in Steva Jobsa. Oba sta vedela, da številke in dejstva pogosto delijo in oddaljijo ljudi, medtem ko jih zgodbe pritegnejo. Zgodbe imajo moč, da navdušijo, očarajo, se dotaknejo, podučijo, opomnijo, navdihnejo, motivirajo in izzovejo. Ljudje radi poslušajo prepričljive in navdušujoče zgodbe in se spomnijo njihovih ključnih sporočil tudi, če pozabijo podrobnosti.
Pripovedovanje zgodb je najmočnejše, čeprav še vedno podcenjeno, komunikacijsko orodje voditeljev.
Odlični pripovedovalci zgodb so jedrnati in odločni, pri čemer ne pozabi- jo pokazati tudi svoje ranljivosti. Pri pripovedovanju zgodb upoštevajo naslednja nepisana pravila:
- zgodbo prilagodijo interesom, pričakovanjem in potrebam tistih, ki jim je namenjena. Vedo, da ista zgodba nima enakega pomena za vse in ne nosi enakega sporočila posame- znikom v različnih situacijah.
- Zgodbo strukturirajo tako, da ima svoj začetek, jedro in zaključek in da prinaša jasno sporočilo.