Postanimo sočutni!
Po raziskavah sodeč vse več ljudi po celem svetu čuti socialno izolacijo, kar ima številne negativne učinke, vključno s povišanim krvnim tlakom, zmanjšanim ustreznim imunskim odzivom ter zmanjšano angažiranostjo in produktivnostjo pri delu. Osamljenost je v današnji družbi odtujenosti, ko vse več časa preživimo pred zasloni, ko številni še vedno delajo od doma, vsaj delno, vedno večja težava sodobne družbe. Zaposleni sicer res nismo dolžni skrbeti za svoje sodelavce, toda biti dober sodelavec lahko veliko prispeva k spodbujanju pozitivnega delovnega okolja.
Osredotočanje na sočutje na delovnem mestu spodbuja zdrave medosebne odnose. Omogoča nam, da iskreno prepoznamo in cenimo druge ter delamo v korist tima oziroma v korist organizacije in ne le v svojo lastno korist. Sočutje s sodelavci ne vpliva samo na nas ali na sodelavce, temveč pozitivno vpliva tudi na kulturo uspešnosti na splošno. Poleg tega raziskave kažejo, da komunikacija s prijaznostjo in empatijo izboljša vrednostni sistem zaposlenih. Čutimo večjo pripadnost, kot bi jo sicer. To pa zmanjšuje občutek pritiska in tesnobo ter nas naredi bolj odporne na stres in izgorelost. Zaradi vseh teh razlogov je mnogim uglednim ali vodilnim organizacijam prednostna naloga ustvarjanje sočutnega delovnega okolja.
Osredotočanje na sočutje na delovnem mestu spodbuja zdrave medosebne odnose.
Zagotovo je oblikovanje učinkovitih in zadovoljnih timov naloga vodij, a vsi mi lahko po človeški plati naredimo marsikaj, da se vsak med nami počuti na delovnem mestu slišanega, spoštovanega in sprejetega. Brez dvoma se vsi zavedamo, da se »osamljenost« ne dogaja le za domačimi zidovi, temveč tudi v delovnih kolektivih. Posamezni ljudje ostajajo v bistvu nekako »nevidni«. Res je, nekateri si tudi resnično želijo biti nevidni. Je pa pogosto to odraz nepovezanega ali odtujenega tima, kjer delujejo majhne nepovezane enote ali posamezniki.