Pomladi vse cveti, kaj pa posel in borze?
Končno smo jo dočakali, pomlad namreč. Za mnoge pomlad velja za najlepši letni čas, ko se prebuja narava in vse cveti. V času pomladi lahko končno spet zadihamo s polnimi pljuči ter preprosto uživamo v naravi. Če se narava poklopi še s »cvetenjem« posla, bi morali tudi na borzah in v naših portfeljih opaziti, da vse zeleni.
Kot ugotavljajo analitiki, je svetovno gospodarstvo po koronakrizi ponovno odprto, preskrbovalne verige so po večini ponovno vzpostavljene, potrošnja prebivalstva in investicije so v polnem zamahu. Podatki s trga dela so naravnost odlični, stopnja nezaposlenosti je na zgodovinsko nizki ravni. Tako v ZDA, ki je glavni motor svetovnega gospodarstva, kot tudi v Sloveniji smo letos zabeležili rekordno nizko stopnjo nezaposlenosti. Kdor želi delati torej lahko. A ne le, da imajo vsi, ki želijo delati, zaposlitev, tudi plače zaposlenih naraščajo, razpoloženje potrošnikov pa je ponovno na visoki ravni. Letošnjo pomlad torej vse cveti, podatki iz posla pa kažejo, da bi morale tudi borze. Pa je res tako?
Naš denar mora delati za nas, tudi takrat, ko mi spimo. In če ga ne investiramo, ne bo
delal za nas.
Ko posel cveti, ni nujno, da cvetijo tudi finančni trgi
Povedano drugače, dobre informacije za gospodarstvo ne napovedujejo vedno pozitivnih gibanj na finančnih trgih. Drži, to ni logično, a svet, v katerem živimo, ni vedno logičen. V trenutnem okolju visoke inflacije namreč dobri ekonomski podatki predstavljajo glavobol osrednjim bančnikom, ki se z dvigovanjem obrestnih mer trudijo zajeziti inflacijo. Če posel cveti, pomeni, da bodo morali obrestne mere še dvigniti, kar pa pomeni slabe novice za investitorje, saj bodo cene obveznic in delnic v takšnem primeru verjetno še upadle.
