Pomen proaktivnosti pri načrtovanju in razvoju kariere
Nekoč je pojmovanje kariere pomenilo napredovanje v okviru organizacije iz nižjega na višji položaj. Danes je pojmovanje kariere širše. Kariera vedno bolj predstavlja posameznikovo celotno življenjsko pot, ne le poti na področju dela.

Tudi Možina (2002) navaja, da se pojmovanje kariere širi, saj poleg delovnih izkušenj postajajo pomembni tudi čas nezaposlenosti, vloga in vpliv družine ... Prav tako avtor ugotavlja, da vzorci karier postajajo vse bolj pestri, pri čemer smeri ne gredo zgolj navzgor, ampak tudi vodoravno. Lahko torej rečemo, da gre za vseživljenjski proces, ki je nuja vsakega posameznika v sodobni družbi. Brečkova (2006) poudarja, da to, kar je skupno tradicionalnim in sodobnim opredelitvam kariere, je njeno bistvo: razvoj in napredovanje. V tradicionalnih opredelitvah kariere je napredovanje mišljeno v delovnem okolju po vertikalni lestvici navzgor, danes pa se razvoj in napredovanje v karieri razumeta kot potreba po tem, da ima posameznik (subjektivni) občutek osebnostnega razvoja in napredovanja, tako v poklicu kot v življenju.
Lahko rečemo, da je dobro načrtovanje kariere ključnega pomena za srečno in zadovoljno življenje. Je pa dejstvo, da razvoj kariere ne deluje, če posameznik sam nima lastnih ambicij, da bi napredoval v delovnem, strokovnem in osebnostnem pogledu. Cvetko (1999) kot temeljni sestavini razvoja kariere opredeljuje načrtovanje in upravljanje. Isti avtor (2002) navaja naslednje korake načrtovanja razvoja kariere:
- samoocena (pogled v notranjost),
- preverjanje realnosti (pogled v zunanjost),
- določanje ciljev in načrtovanje akcij (pogled naprej).