Odgovori na vprašanja, ki jih imate o odpravnini

V časih, ko nobeno delovno mesto ni več varno, se vse pogosteje pojavljajo vprašanja, povezana z izplačilom odpravnine v primerih odpovedi delovnega razmerja. Nič manj zanimiva ni problematika izplačila odpravnine v primeru, ko gre podjetje, kjer je upravičenka ali upravičenec do odpravnine zaposlen, v stečaj, ali pa je nad njim izveden postopek prisilne poravnave. V zadnjem času se v praksi pojavljajo tudi primeri, ko delodajalec pogojuje nadaljevanje delovnega razmerja s tem, da delavcu ne izplača odpravnine.

mag. Boštjan J. Turk

Facebook
Twitter
Google Plus
LinkedIn

Izplačilo odpravnine ureja 109. člen ZDR (zakona o delovnih razmerjih). Temeljno pravilo je, da je delodajalec, ki delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, delavcu dolžan izplačati odpravnino.

Zaradi nejasnosti, ki se pojavljajo v povezavi z vprašanji odpravnine, tokrat pišemo o tem, kakšni sta v resnici zakonodaja in sodna praksa na tem področju.

Znesek odpravnine je odvisen od delovne dobe in plače

Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo.

Tako delavcu pripada odpravnina v višini 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri njem več kot eno leto do pet let, 1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri njem od pet do 15 let ali 1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri njem nad 15 let. Za delo pri delodajalcu se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih. Določena je tudi nekakšna »odpravninska kapica«. Višina odpravnine namreč ne sme presegati 10-kratnika osnove, razen če v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti ni določeno drugače.

Za izplačilo odpravnine obstaja tudi rok. Odpravnina mora biti namreč delavcu izplačana ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

Odpravnina ob stečaju ali prisilni poravnavi

V primeru stečaja podjetja imajo delavci prav tako pravico do izplačila odpravnine. V tem primeru namreč velja, da je do odpovedi delovnega razmerja prišlo iz poslovnega razloga, zato ima delavec iz tega naslova povsem enake pravice do odpravnine, kot bi jih imel pri »normalni« odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (po definiciji 108. člena ZDR-1 je namreč delodajalec dolžan izplačati odpravnino tistemu delavcu, ki mu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti).

Manjša posebnost je uveljavljena pri izplačilu odpravnine v postopku prisilne poravnave. Tu se lahko delavec in delodajalec pisno sporazumeta o načinu izplačila, obliki ali zmanjšanju višine odpravnine, če bi bil zaradi izplačila odpravnine ogrožen obstoj večjega števila delovnih mest pri delodajalcu.

Odpravnina vam pripada in pika!
Delodajalci so pogosto pri varčevalnih ukrepih oziroma pri sanacijah podjetij precej kreativni. V nekaterih velikih, uglednih slovenskih podjetjih, ki so se znašla v težavah, se že nekaj časa pojavlja praksa, v skladu s katero delodajalci delavcem ponudijo nadaljevanje delovnega razmerja (sicer le za določen čas), a pod pogojem, da se bodo slednji v znak nekakšne »protiusluge« odpovedali pravici do izplačila odpravnine. Tako jim poleg podpisa nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas dajejo v podpis tudi izjave, v skladu s katerimi se delavci tej pravici odpovedujejo.
Izrecno bi želel poudariti, da je tovrstna praksa nezakonita, saj delavcem odpravnina pripada na osnovi zakona in se ji delavec ne more odpovedati. To potrjuje tudi sodna praksa, ki je tako stališče utemeljila z argumentom varovanja šibkejše stranke v razmerju.      

Poseben režim ob upokojitvi

Če se delavec upokoji, mu ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi pripada odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje. Pri tem  velja, da lahko delodajalec izplača odpravnino v breme posebnega zavarovanja. Delavec mora biti v tem primeru pozoren na to, da se ponovno ne zaposli, saj mu v tem primeru zgoraj omenjena odpravnina ne pripada.

Če se delavec le delno upokoji, ima pri delodajalcu, pri katerem mu je prenehala pogodba o zaposlitvi in je sklenil novo za krajši delovni čas, pravico do odpravnine v sorazmernem delu.

Tisti delavec, ki dela krajši delovni čas, ima v primeru upokojitve pravico do odpravnine sorazmerno delovnemu času, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi.

Izplačilo odpravnine v primeru upokojitve se ne sme prekrivati z izplačilom »klasične odpravnine« po 109. členu ZDR.  Delavec namreč ni upravičen do odpravnine ob upokojitvi, če mu obenem pripada odpravnina po 109. členu ZDR in če je delodajalec zanj financiral dokup pokojninske dobe.

Vendar pa je delavec vseeno upravičen do izplačila razlike, če je znesek odpravnine po 109. členu ZDR oziroma znesek za dokup pokojninske dobe nižji od zneska odpravnine v primeru upokojitve.