Intervju

Natalija Pungaršek: »Rada imam izzive in v podjetništvu jih je zagotovo polno«

Foto: OSEBNI ARHIV

Kdo ste in s katerimi besedami bi se opisali?

Sem ženska, mamica, žena. Sem otrok in sem starejša sestra. Sem dobra prijateljica in strastna do stvari, v katerih uživam in me zanimajo. Rada odkrivam vedno nekaj novega in se lotim veliko stvari. Rada grem na dobra potovanja, vendar ne maram toliko pakirati in težko se odločim, kam potovati, ker je toliko lokacij, ki si jih želim obiskati. Po eni strani sem zelo preprosta, po drugi izredno zahtevna. Izkušnje, ki mi jih je dalo življenje, so me naučile, da nikoli ni tako hudo, da ne bi moglo biti še slabše in obratno - nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše! Pravim in verjamem, da se vse da, če se hoče. Da ni omejitev. Rada imam lepe stvari. Znam sprejeti odgovornost, sem natančna in kdaj preveč neposredna do svojih najbližjih. Verjetno sem tipična tehtnica, saj se – odvisno od situacije – kdaj res težko odločim. Lahko se zgodi, da si premislim v zadnjem trenutku, vendar nikoli, če nekomu nekaj obljubim. Kdaj zelo dolgo traja, da dokončno sprejmem neko odločitev, najbolj smešno pri tem pa je to, da gre tu lahko za čisto preproste odločitve, npr. katere barve naj bo tiskano vezje novega proizvoda (smeh).

V vašem življenjepisu je tudi poklic učiteljice matematike. Kaj vas je odneslo stran od šolskih klopi?

Ja, res je. Po končani gimnaziji nisem bila prepričana, kje naj nadaljujem šolanje. Sem se pa takrat spomnila, da sem kot dekle v osnovni šoli občudovala svojo učiteljico matematike in si takrat želela postati učiteljica matematike. Ker so takrat na pedagoški fakulteti ponujali dvopredmetne študije, sem se odločila za vezavo matematika-tehnika. Tehnika in tehnologija mi je bila celo življenje blizu, matematika pa je bila poleg športne vzgoje moj najljubši predmet. Delo z ljudmi me že vseskozi osrečuje oziroma mi nudi tudi neke vrste vsakodnevni izziv, zato odločitev zaiti v to smer ni bila kar tako, je bila vseeno premišljena. Po končanem študiju sem imela možnost delati v različnih vzgojno-izobraževalnih zavodih, kjer sem nabirala dragocene izkušnje. Nisem pa kot profesorica takrat dobila zaposlitve za nedoločen čas. Takrat mi je oče – ustanovitelj in direktor podjetja Elektronika Naglič – omenil, da bi mu prav prišla moja pomoč. Nisem dolgo razmišljala – dogovorila sva se, da če vmes dobim dobro priložnost za delo v šoli, da brez težav prekinem delo v podjetju kadar koli in tako nadaljujem svojo kariero v smeri svoje izobrazbe …

In tako vas je zaneslo na poklicno pot, na kateri ste danes?

Torej, odraščala sem v takšnem okolju. Že kot dekle sem veliko časa preživela v očetovi delavnici v spodnjem nadstropju naše hiše. Takrat sem se tam veliko igrala, veliko stvari pa mi je vedno zelo rad pokazal in z velikim navdušenjem razlagal različne stvari. Velikokrat sem opazovala in poslušala, kako se pogovarja po telefonu, kako vsakemu, ki je prišel, ponudi kavico ipd. Se mi zdi, da nas je otroke rad navduševal nad tehniko. In resnično mi je že od nekdaj zanimiva, ne samo površinsko, ampak če mi je bila stvar zanimiva, me je vedno tudi zanimalo, kako deluje. Mislim, da je vse to pripomoglo k temu, da ko sem se zaposlila v očetovem podjetju, svoje delo vzljubila in ga z velikim veseljem opravljam. Sicer sem prišla iz čisto drugega področja, popolnoma neizobražena na področju podjetništva, vendar to zame ni bila ovira. Rada imam izzive in podjetništvo je zagotovo področje, kjer jih je polno in kjer res nikoli ni dolgčas. Predana sem svojemu delu in rada ga opravljam najbolje, kar tisti trenutek zmorem. Mislim, da mi je precej blizu rek od Billa Murraya: »Whatever you do, always give 100 %, unless you are donating blood«.

Koliko let ste na trenutnem delovnem mestu in kaj vse obsega vaše delo?

Mislim, da mi teče dvanajsto leto. Kaj vse obsega moje delo? Če bi vprašali, česa ne obsega, bi lažje odgovorila (smeh). V našem podjetju pokrivam vse, razen področja razvoja in proizvodnje. Moje delo obsega: sprejemanje telefonskih klicev in el. sporočil, usmerjanje in svetovanje pred nakupom opreme, komunikacijo in skrb za obstoječe poslovne partnerje, kreiranje in pošiljanje ponudb ter računov, nabavo zalog, spremljanje in prijavljanje na javne razpise, odgovornost za izpeljavo sklenjenih pogodb, realiziranje naročil, komunikacijo z računovodskim servisom, organizacijo sejemskih dogodkov in teambuildingov, skrb za spletno stran, pripravo in sodelovanje na poslovnih sestankih, nabavo pisarniškega materiala, iskanje novih poslovnih priložnosti. Mislim, da ne morem definirati čisto vsega. Zadnje čase največ pozornosti posvečam področju prodaje, v prihodnosti pa se želim osredotočiti na iskanje novih poslovnih priložnosti doma in v tujini.

Kakšna je po vašem mnenju dobra poslovna podpora?

Ob besedni zvezi »poslovna podpora« sem najprej pomislila na dober poslovno informacijski sistem oziroma program, ki je namenjen celoviti in uspešni podpori podjetjem pri poslovanju. Tam notri je in v bistvu mora biti vse, kar podjetje potrebuje za učinkovito delo; od baze podatkov poslovnih partnerjev, izdanih računov in dobavnic, prejemnic, do knjiženja vseh teh dokumentov, izvoza podatkov za intrastat, do proizvodnje, vodenje zalog, pošiljanja e-računov in še in še bi lahko naštevala. Ta program mora biti res kakovosten in mora omogočati čim lažje in čim hitrejše delo. Ena najpomembnejših lastnosti tega programa je, da je prilagodljiv in da so ljudje, ki stojijo za tem programom strokovni, da zmorejo razumeti in spoštovati potrebe nas uporabnikov in da vse to pri snovanju programske kode tudi upoštevajo. Poleg dobrega PI sistema je zelo pomemben tudi dober program za upravljanje z e-pošto, ki ekipi omogoča tudi medsebojno komunikacijo in možnost vpogleda in sinhronega urejanja e-pošte, ki je v delu. Vse našteto pa pravzaprav ne bi imelo tako močnega pomena, če s sodelavci ne bi bili tako povezani, kot smo. Zanimive ideje sodelavcev s področja razvoja omogočajo, da je delo opravljeno kakovostno in dokaj hitro. Kot mikropodjetje s petimi zaposlenimi, od katerih so trije po duši razvojniki, lahko rečem, da je dobra poslovna podpora v bistvu ena celota, ki poleg prej naštetih virtualnih pomočnikov, sestoji iz veliko dobre volje in motivacije, ogromno izzivov, dobrih zgledov in idej. Brez enega ni drugega in obratno. Delovati moramo kot eno in biti v podporo drug drugemu.

Morda bi se morali od dreves kaj naučiti? Bodimo prizemljeni in prizadevajmo si velike stvari -
a ne glede na to, kako visoko gremo, poleteti ne smemo, saj smo odvisni od korenin.

Bi rekli, da se je vaš poklic čez čas precej preoblikoval?

Ja. Na začetku sem bila res »deklica za vse«, s čimer pa se mi zdi, da ni popolnoma nič narobe. Namreč z delom v proizvodnji sem spoznala proces in naše produkte do podrobnosti – ob tem sem se naučila predvidevati količino in naročati material, ki je potreben za proizvodnjo. Najlepši del proizvodnje mi je zadnji korak – pakiranje v embalažo in pospravljanje končanih izdelkov na police v skladišču. Seveda najslajše je po navadi vedno na koncu, v tem primeru je to prodati izdelek. Ko sem delala v proizvodnji, pravzaprav nisem delala samo v proizvodnji, ampak sem morala prav tako kot zdaj, skrbeti za telefonske klice, spremljati e-pošto, poskrbeti, da so bile narejene vse ponudbe, da so bila naročila realizirana, da so bili izdani vsi računi, da so bili vsi računi poravnani, da je bilo na koncu računovodstvo zadovoljno … Zdaj sem fokusirana na prodajo, skrbim za stik z obstoječimi in bodočimi poslovnimi partnerji iz Slovenije in tujine ter se vsak dan znova veselim svojega doprinosa k rasti podjetja.

Se je pri vašem delu v zadnjih treh letih, ko smo bili na številnih področjih prisiljeni v digitalizacijo in delo na daljavo, kaj ključnega spremenilo?

Hm … V našem podjetju smo že pred pandemijo covida-19 imeli urejene možnosti za delo na daljavo. Tako da to za nas ni bilo nekaj novega, sicer pa sem bila takrat na bolniškem in porodniškem dopustu, tako da sem se na delo vrnila šele sredi leta 2021, ko je bilo najhuje v resnici mimo. Če zaključim, lahko rečem, da se kaj bistvenega na tem področju pri nas ni spremenilo. Se pa usklajujemo in delamo v smeri, da digitaliziramo stvari še bolj, kot so že. Problem uresničitve vseh želja, ki jih imamo, je samo v tem, da ta trenutek nismo kadrovsko zadovoljivi in nam časovno ne uspe vsega uresničiti.

Foto: OSEBNI ARHIV

Kako gledate na pomen izobraževanja za posameznika?

Osredotočeno na čas, ko posameznik že ima zaključeno obvezno šolanje, je stvar njegove notranje motivacije za izbiro izobraževanja na področju, ki ga zanima. Na ta način samoiniciativno pridobiva znanje, ki ga potrebuje za vsakodnevno življenje, razvija svoje kompetence, poveča splošno razgledanost, ruši omejujoča prepričanja in gradi vrednote in odnos do samega sebe in drugih. Menim, da se ljudje lahko in zmoremo celo življenje učiti, če imamo le pravo voljo in željo. Na nekaterih delovnih mestih je redno izobraževanje zaposlenih obvezno. Dobro bi bilo znanja, za katera se nam zdi, da bi nam koristila, jih v čim večji meri vključiti v svoje delovno in/ ali domače okolje. Sama sem precej radovedne narave in se rada poučim o zadevah, ki me zanimajo. Rada izkoristim priložnosti za izobraževanja, ki jih dobim na delovnem mestu in tudi za dejavnosti v prostem času. Eno boljših izobraževanj za službene potrebe je bil zagotovo na pobudo dobavitelja opreme Motorole Solutions - dvakrat sem se udeležila mednarodnega tečaja za povečanje prodaje na osnovi prepoznavanja miselnih preferenc in koncepta celostnega razmišljanja posameznika. To je znanje, ki ne koristi le pri prodaji, temveč na številnih področjih življenja. Mislim, da se za vsakega nekaj najde, pa naj gre za prebiranje člankov o obdelavi vrta za čim boljši pridelek ali pa učenje šivanja. Kakor koli – kjer je volja, tam je pot.

Postavljam si nove izzive, ti me ohranjajo motivirano, in ko neko stvar zaključim, sem ponosna nase.

Kaj vas navdušuje in motivira?

Navdušuje me veliko stvari, na primer dobra skodelica kave in klepet s prijatelji, obisk koncerta ali gledališča - vse to mi prinaša veselje, užitek in me navda s pozitivno energijo. Te tri dejavnike pa potrebujemo vsi, da gremo tako lahkotnejše skozi tempo današnjega življenja. Navdušuje me tudi sprehod v naravi, najraje nekam na bližnji hrib. Četudi hodim večinoma po isti poti, skoraj vedno opazim nekaj novega. Rada opazujem drevesa, ki so zelo zanimivih oblik in so prav veličastna. Korenine imajo v zemlji, segajo pa do neba. Morda bi se morali od dreves kaj naučiti? Bodimo prizemljeni in prizadevajmo si velike stvari - a ne glede na to, kako visoko gremo, poleteti ne smemo, saj smo odvisni od korenin. V hrib grem rada v družbi, zelo rada pa grem tudi sama. Tako se v miru in polnosti nadiham svežega zraka, izdiham slabo energijo in stres ter morda dobim navdih za kakšno stvar. Navdušujejo me vse zanimive in lepe stvari. Motivira pa me dolgoročna vizija in osebnostni razvoj. Postavljam si nove izzive, ti me ohranjajo motivirano, in ko neko stvar zaključim, sem ponosna nase. Tako kot sem ponosna nase, da mi nekaj uspe, sem tudi neskončno hvaležna vsem, ki me pri tem podpirajo in kakor koli pomagajo. Mislim, da bi si vsak moral večkrat vzeti čas zase in za stvari, ki nas razveseljujejo, pa četudi za kratek čas.

Kaj je bil do zdaj vaš največji izziv na delovnem mestu in kako ste se spopadli z njim?

Morda to, da sem v podjetju dala pobudo za povišanje cen nekaterih storitev, ki smo jih resnično opravljali prepoceni predolgo. S tem se je seveda spremenila tudi poslovna praksa s poslovnimi partnerji. Velika večina jih je novosti sprejela z razumevanjem in odobravanjem, nekaterim pa je bilo treba nameniti več časa. Sicer pa je v poslovnem svetu vsak dan situacija, ki predstavlja nek izziv. In to mi je všeč.

Katere so prednosti in slabosti vašega dela?

Mogoče bi tukaj izpostavila prednosti in slabosti dela v družinskem podjetju. Na prvi pogled se zdi, »ah saj delaš doma, si lahko privoščiš to in ono«. Prednost je zagotovo to, da si lažje kreiram svoj delavnik. Med delovnim časom grem lahko tudi po osebnih opravkih, na hitro se lahko uskladimo tudi za termine dopustov. Prednost (morda za nekoga slabost) meni predstavlja tudi dejstvo, da na delo pridem z namenom, da naredim nekaj dobrega za domače podjetje. Je le domače in tu sem res s srcem. Verjetno ni čisto enako, kot če bi delala za nekoga drugega, ne vem. Prednost je to, da je moj sodelavec moj brat in moj šef moj oče, ampak to ni samo prednost, je tudi slabost. Slabost je v tem, da nas kdaj zanese in v nekem trenutku nismo samo sodelavci in ekipa, temveč člani družine, izmed katerih ima vsak svoj pogled na situacijo, svojo interpretacijo in zaradi tega se kdaj tudi grdo »skregamo«.

Saj je potem hitro dobro, ampak tisti trenutek ni prijetno biti v takšni energiji. Imamo tudi enega sodelavca, ki sicer ni družinski član, je pa dober prijatelj. Veselim se širitve našega podjetja in selitve na drugo lokacijo, saj zdaj »pokamo po šivih« in si zaradi pomanjkanja prostora skoraj ne moremo privoščiti novega zaposlenega.

Če bi še enkrat izbirali svojo poklicno pot: bi se znova odločili za delo, ki ga opravljate, in zakaj?

Ja, ker mi delovni pogoji omogočajo osebnostni in karierni razvoj in ker mi res nikoli ni dolgčas.

Kako skrbite, da vam stres ne pride pod kožo?

Oh, ko bi obstajal enostaven recept … Je pa res, da si že znam precej pomagati pri odzivu na stresne dejavnike. Stresorji so različni in fino je, da jih prepoznamo in se naučimo odzivati nanje. Naučila sem se že, da je veliko stvari, zaradi katerih bi se včasih vznemirjala, pravzaprav popolnoma nepomembnih. Res nepomembnih. Če se mi kdaj vedenje nekoga zdi neprimerno in me začenjajo najedati živčki, se vprašam, ali ta stvar pripada meni. Če je odgovor »ne«, se nasmejem in grem naprej. Ne pomembno je izgubljati čas in nekomu argumentirati stvari, če ta ni pripravljen, da bi sprejel drug pogled. Najraje se ljudem, ki igrajo vlogo žrtve, če se le da, izognem, v vsakem primeru pa se trudim lepo povedati svoje mnenje. Večkrat si privoščim sprehod na hrib in dihalne vaje, ki sem se jih naučila na jogi. Pri obvladovanju stresa in spreminjanju negativnih miselnih vzorcev si pomagam tudi s hipnozo oziroma samohipnozo.

Kaj bi svetovali nekomu, ki se je pravkar odločil postati del poslovne podpore?

Pomembno je, da zna poslušati in slišati težave oziroma ideje za napredek poslovanja, še bolj pa, da se potem nekaj v tej smeri tudi naredi.

Katera je zadnja knjiga, ki ste jo prebrali?

Čisto zadnja zadnja je »Kdo je napravil Vidku srajčico« (smeh). Za mojo dušo pa Moč nezavednega uma (dr. Aleksander Šinigoj). Sicer pa imam trenutno v branju dve knjigi, in sicer: Neobičajna psihoterapija Miltona H. Ericksona in Placebo ste vi (J. Dispenza). Berem, ko utegnem in res sem počasna bralka, saj si skušam čim več prebranega zapomniti in zraven še kaj zapisati. Kakšno poglavje ali odsek preberem tudi večkrat.

Kaj počnete v prostem času?

Verjetno največ svojega prostega časa namenjam gasilstvu. Sem gasilka in mentorica gasilski mladini. Rada se udeležim dobrega koncerta in uživam v dobri glasbi. Rada klepetam. Rada hodim na bližnji hrib, saj tako skrbim za kondicijo in si zbistrim glavo in zberem misli. Pred časom sem se lotila šivanja, tako da kaj osnovnega znam na šivalni stroj zašiti tudi sama. Zelo rada kuham in dobro jem. Zaključila sem izobraževanje in dobila naziv Praktik hipnoze. Hipnoza mi je izredno zanimiva stvar in res sem se med izobraževanjem veliko naučila. Moč našega uma me prevzame. Res ni omejitev, razen tistih, ki si jih postavimo sami, seveda. Zdaj lahko s pomočjo hipnoze pomagam sebi in tudi drugim, če kdo želi. Rada tudi skrbim za vrtiček zelenjave, rožic in zelišč.