ADMA

Načrtujte, dosegajte, presegajte!

Poznate koga, ki se veseli načrtovanja? Malo verjetno. Večina ljudi ima precejšen odpor do zadnjega kvartala leta, ko podjetja in organizacije pristopijo k letnemu načrtu. Letni načrt ni edina priložnost, ko se dogaja načrtovanje. Načrtuje se tudi izvedba večjih, kompleksnih projektov. Načrtovanje je sestavni del uspešnega, učinkovitega poslovanja in tudi uspešnega zasebnega življenja. Z načrtovanjem in načrti imamo pogosto različne težave …

Načrt, ki je vsiljen, neživljenjski, ki se ne začne na pravi način, lahko povzroči več težav, kot si mislimo. Slab proces načrtovanja bo pripeljal do slabega načrta … Ravno zato, ker se načrtovanje pogosto ne izpelje na učinkovit način, se ljudem načrtovanje zdi težko in nenaravno. Zdi se kot nekakšen umeten, izmišljen proces, ki je sam sebi namen. Ker vsi vpleteni čutijo neko nerealno in umetno plat načrtovanja, ni redko, da se načrtovanja lotevajo z odporom, naveličanostjo in resnimi dvomi v smiselnost in koristnost tega početja …

Včasih je najprej dobro pogledati »kako se NE lotevati zadev«. Pa poglejmo …

Načrtovati nenaravno … ne deluje

Iz lastnih izkušenj in opazovanja vem, da se načrtovanje v podjetjih in organizacijah neredko dogaja »od konca proti začetku«. Recimo, da se v podjetju začne projekt … Prvo vprašanje je pogosto: KAJ MORAMO ZDAJ NAREDITI? Ne da bi dovolj resno razmislili ali razumeli, ZAKAJ se nečesa lotevamo in KAJ NAJ BI NA KONCU NASTALO, »skočimo« na KAJ MORA BITI NAREJENO. Obstaja namreč neka implicitna predpostavka, da vsi v podjetju ali organizaciji enako razumejo, KAJ JE NAMEN, CILJ, ŽELENI REZULTAT in tudi kaj točno je najboljša ideja in kaj se mora najprej zgoditi v zvezi z nekim projektom. 

A da lahko vemo, kaj je najboljše in najprej, moramo najprej sploh vedeti, in na enak način razumeti, zakaj točno se celota dela in kaj je vizija končnega izida. Zelo težko bomo nizali dobre ideje, če nimamo slike o tem, kaj naj bi na koncu uresničili. Včasih ta slika ni znana nikomur. Včasih pa je vodstvu in določenim članom projekta znana, a je zelo slabo interno skomunicirana. Lahko pa, da je znana in skomunicirana, a o njej v resnici ni soglasja. To je še posebej slaba popotnica za uresničevanje načrta. Pojavili se bodo konflikti, vsak od vpletenih bo »vlekel« na svojo stran, zavzetost za uresničevanje ciljev bo nizka.