Dogodki

FINALISTKA IZBORA ADMA ODLIČNOST 2020: Melita Pediček Spindler

FINALISTKA IZBORA ADMA ODLIČNOST 2020

DELOVNO MESTO: Tajnica VIZ

PODJETJE: Vrtec Pobrežje Maribor 

Melita Pediček Spindler zase pravi, da se ji ob besedah, s katerimi bi se opisala, vedno znova v ospredje prikrade poklic, kariera, izkušnje, napredovanja, osebna rast. Referent, tajnik, poslovni sekretar in asistent so imena, ki jo zaznamujejo ves čas. Je človek, ki ga ljubezen do dela hitro posrka vase, tako na delovnem mestu kot doma, kjer največ energije nameni usmerjanju hčerke pri iskanju poti med najstništvom in odraslostjo. Na delovnem mestu ji rečejo kar »Melita iz pisarne«, vedno dosegljiva in vedno prisotna v koordinaciji dela med ravnateljico, računovodstvom in drugimi.

Zakaj ste se odločili za prijavo na izbor za nagrado ADMA ODLIČNOST LETA in kaj vam pomeni uvrstitev v finale?

Osebno zelo težko položim svoje srce na odprto dlan. Zato mi ni bilo preprosto preliti svojih dosežkov in dela na papir ter jih javno deliti. Ampak, zdi se mi, da je bil pravi trenutek, da tudi jaz pokažem česa zmorem. Že sama finalna uvrstitev je zame ogromen uspeh, ki je iz mene izvabil solze sreče. Lepo je dobiti potrditev, da dobro opravljaš svoje delo.

Katere so glavne spremembe, ki ste jih zaznali pri svojem delu, odkar ste na tem delovnem mestu?

V ospredje vsekakor prihaja dinamika dela. Nove in nove naloge sprva zahtevajo nekaj več vlaganja energije, kasneje pa postanejo stalnica. Pristen stik z ljudmi je večni izziv. Potrebno je prilagajanje in ustvarjanje zaupanja vrednega odnosa. Le tako lahko sodeluješ.

Kakšen je po vašem mnenju recept za uspešen odnos med menedžerjem in njegovimi sodelavci v podpornih službah?

Vsako delovno mesto ima svoje zadolžitve. Relacije ter odgovornosti morajo biti vedno jasno začrtane. Za dobro poslovanje je potrebna odlična ekipa, ki »vklopi možgane« vedno, ko je to potrebno, ekipa, ki ne bo podlegla anarhiji, in ekipa, ki bo delovala usklajeno. Dobro je vedeti, kakšen je kdo v timu in le takrat je uspeh zagotovljen.

»Lepo je dobiti potrditev, da dobro opravljaš svoje delo.«

Katere so ključne lastnosti, ki so potrebne za  uspešno sodelovanje z nadrejenimi? Katere so veščine, ki naredijo poslovnega asistenta nepogrešljivega?

Menim, da je na tem delovnem mestu nepogrešljivo zaupanje v poslovnega asistenta. To ni le oseba, ki bo prevezala telefonski klic in napisala dopis. Treba je zaslutiti, kdaj je pravi trenutek za pomoč, kdaj je treba počakati in kdaj izstopiti iz službenega okvirja ter biti preprosto le človek ob človeku.

Zaupanje in komunikacija sta pogoj za uspešno sodelovanje med menedžerjem in poslovnim asistentom. Kako ste vi gradili  oziroma gradite svoj odnos z nadrejenimi? Kako ste si pridobili njihovo polno zaupanje?

Razmišljanje je tisto, ki pripomore k dobremu odnosu z vodilnimi osebami. Zavedam se, da moram imeti za vsakim vprašanjem že kar dva, tri odgovore rešitve. Ob vsaki zadolžitvi pa ravno tako smernico ali dve. In predvsem je potrebno, da je prav človek na tem delovnem mestu tisti, ki najbolj pokaže pripadnost podjetju. Vem, da je meni to uspelo že velikokrat dokazati.

Kaj pa nadrejeni, ki so bolj trd oreh in manj sodelovalne narave? Kako z njimi? Ste imeli kdaj takšnega šefa oziroma kako rešujete situacijo, ko vaš nadrejeni pride v službo »slabše razpoložen«?

Zgodilo se mi je tudi to, da mi nadrejeni ni dal možnosti konstruktivnega sodelovanja. Na žalost. Še naprej sem profesionalno opravljala svoje delo, a sem ob tem iskala nove možnosti zaposlitve. Ni bilo prijetno. Razumem, da ima vsak od nas kdaj slab dan. Tudi sama ga imam, ljudje pač nismo stroji. Sama v takšnih situacijah presodim, kako visoko na lestvici jakosti je slaba volja nadrejenega; če ni zelo hudo, pripomnim kaj popolnoma izven konteksta in je že lažje. Sicer pa delam z ljudmi, ki se znajo nasmejati in dan je lepši.

Pri nas se nadrejeni še vedno prevečkrat ukvarjajo z nalogami administrativne narave, ki bi jih lahko prenesli na ostale sodelavce. Kaj lahko naredimo, da pomagamo nadrejenemu pri tem, da si upa delegirati določene naloge?

Res je, to se dogaja velikokrat. V takšnih primerih nikakor ne smemo delovati vsiljivo in na silo prevzeti tovrstnih opravil. Tehnologija nam danes nudi nešteto možnosti. Sama tako nadrejenemu predlagam možne rešitve. Za v prihodnje pa načrtujem tovrstne aktivnosti, še preden se jih nadrejeni loti.

»Dober poslovni odnos s sodelavci in zunanjimi službami je nekaj enkratnega.«

Najboljša podpora menedžmentu se od povprečne razlikuje tudi po proaktivnem pristopu pri razvijanju svojih kompetenc. Katera so po vašem mnenju ključna znanja in veščine, ki bodo opredelile vaš poklic v prihodnosti?

Vsa podpora menedžmentu že deluje v smeri predvidevanja ter ustreznih aktivnosti, in ne le čakanja na akcijo. Menim, da poznavanje prava in sociale, več kot ustrezno zmanjšujeta postopek posnetka stanja in temu ustreznih ukrepov; vsaj v mojem poklicu je potrebno predhodno preigravanje scenarijev za uspešno takojšnjo akcijo v posameznem primeru.

Kako skrbite, da vam stres ne pride pod kožo?

Stres. Od kod prihaja? Kaj je vzrok? Veliko sem razmišljala o tem. Ljudje se preprosto ne vprašamo: Zakaj? Kaj je vzrok? Zakaj je tako? Preprosto, otroško vprašanje, ki je izjemno pomembno. Poglobiti se je treba vase, se vprašati, zakaj in si odkrito odgovoriti. Ni zdravila v fizični obliki – je le vprašanje, odgovor, več odgovorov in akcija, korak za korakom.

Kaj vas navdušuje in motivira na vaši poslovni poti? Kaj vam daje zagon?

Dober poslovni odnos s sodelavci in zunanjimi službami je nekaj enkratnega. In tudi zavedanje, da moje delo nekdo ceni, izrazi hvaležnost in je zaradi mojega posredovanja rešil problem, vprašanje. To je neprecenljivo. Človeka navdajajo takšne stvari z neopisljivim zadovoljstvom, ki polni dušo. To je moj kerozin.

Kaj bi svetovali nekomu, ki je pravkar začel svojo kariero na področju podpore menedžmentu?

Kdor koli se poda na pot podpore vodstvu na tem delovnem mestu, se mora vprašati naslednje: Je to poklic, ki ga cenim, obožujem, ga želim vedno znova in znova izbrati? Sem pripravljen biti »Feniks« tudi, ko ne bo lahko? Sem pripravljen biti človek, in ne le sodelavec? In ne nazadnje je tu pripadnost podjetju, brez tega namreč ni uspeha.

Na katerega od svojih kariernih dosežkov pa ste najbolj ponosni?

Zgodi se, da mi pot prekrižajo ljudje, ki so preprosto obstali v času. Obstali na delovnem mestu, počutijo se zadovoljne v svoji coni udobja in ne pogledajo izven te. V gradnji kariere ne morem predvidevati prav vsega. Morda si bom jutri zaželela študija sociale in izobraževanja. Na tem mestu pa sem ponosna na raven znanja, ki sem ga dosegla ter ga nadgrajujem, spretno uporabljam in tudi dosegam rezultate. Hkrati pa me veseli, da pri svojem delu lahko uporabljam znanje s področja prava, kar sicer ni bila prioriteta, in ga uspešno vtkem v specifične situacije.