KREPIMO MEDVRSTNIŠKE ODNOSE Z UPORABO NENASILNE KOMUNIKACIJE
Tokrat se dotikam teme, ki že nekaj let zaporedoma zaseda vse več prostora v različnih medijih in je tudi sicer še posebej aktualna za otroke, vzgojitelje, učitelje in starše otok od vseh starosti. Medvrstniško nasilje je pereč problem v šolah in skupnostih po vsem svetu. Fizične in psihične zlorabe med otroki in mladostniki pogosto pustijo dolgotrajne posledice vsem vpletenim, tako tistim, ki nasilje izvajajo, kot tistim, ki so tega deležni.
Učinkovit način, kako se soočiti s tem izzivom, obstaja, sliši pa na ime nenasilna komunikacija (angl. kratica NVC). Ta pristop ima moč, da spremeni dinamiko odnosov in preprečuje nasilje. A tudi za uporabo NVC potrebujemo spremembe razmišljanja in delovanja, zares učinkovito orodje pa postane ob širši, sistemski uporabi
Medvrstniško nasilje
Pod medvrstniško nasilje lahko razumemo različne oblike vedenja, ki poteka med otroki ali mladostniki primerljive starosti in moči. Lahko vključuje fizično nasilje, kot so pretepi, brcanje, udarci, prisila, nadlegovanje pa tudi psihično nasilje, kot so žalitve, zasmehovanje, izsiljevanje in izključevanje. Psihološke oblike nasilja se lahko izvajajo neposredno, v živo, predvsem v zadnjem času pa tudi preko spleta ali drugih elektronskih poti. Posledice medvrstniškega nasilja so lahko obsežne in vključujejo telesne poškodbe, čustvene travme, upad šolske uspešnosti in številne druge težave.
Pomen nenasilne komunikacije
Nenasilna komunikacija (v nadaljevanju NVC) je pristop, ki se osredotoča na empatijo, sočutje, spoštovanje, razumevanje in reševanje konfliktov na konstruktiven način. Ta pristop ponuja učinkovite načine, kako se soočiti z medvrstniškim nasiljem, tako za odrasle kot za otroke. Več o možnostih uporabe bom pojasnil v nadaljevanju, za vsako skupino udeleženih posebej.
Razumeti nasilje
Nasilje, kot ga pojasni okvir NVC, je le tragičen izraz zadovoljevanja potreb posameznika. Izbira besed in dejanj, ki jih označujemo kot nasilje, je torej izbira posameznika, način oz. strategija, poskus, da s tem zadovolji nekatere svoje človeške potrebe, kot so lahko na primer priznanje, biti viden, upošteva- nje, svoboda, razumevanje, pa tudi ljubezen, zaupanje, dostojanstvo ali pripadnost. Pogosto se zgodi, da tako odrasli kot otroci, za uresničevanje svojih potreb najdemo rešitve, ki ne vključujejo nasilja, a če se zgodi, da »nenasilne rešitve« ne delujejo, posežemo po nasilnih elementih. Da bi se rešitev prijela kot delujoča, na drugi strani potrebujemo osebo, ki je pod elementi nasilja pripravljena delovati tako, da zadovolji potrebe osebe, ko poizkuša nasilne rešitve spraviti v pogon. Glede na to, da gre običajno za uporabo sile, groženj ali fizičnih elementov nadmoči, je običajno oseba, ki se doživlja kot fizično ali psihološko podrejena, pripravljena sprejeti nasilje kot rešitev za zadovoljevanje (vsaj nekaterih) svojih potreb, ki so običajno po varnosti, preživetju, sprejetosti, pripadnosti ali vrednosti. Ob sprejemanju nasilja na strani te osebe se krog zaključi, in oseba, ki izvaja nasilna dejanja, dobi potrditev zadovoljitve svojih potreb kot učinkovite ter jih prenese v nabor svojih vzorcev, kot delujoče za uresničevanje svojih potreb. Vsekakor naj poudarim, da gre pri obeh osebah za različni poziciji moči in nikakor ne gre enačit odgovornosti obeh posameznikov za nasilno dejanje, a sta za učinkovito izvajanje medvrstniškega nasilja potrebni obe vlogi. Pomembno je, da se tega zavedamo, ko se želimo ukvarjati z delujočimi rešitvami za obvladovanje in preprečevanje medvrstniškega nasilja, pa tudi nasilja nasploh.
