Kreativno razmišljanje – se ga lahko priučimo?

Ko pogledamo stvari v naravi, bomo opazili, da so različne. Pa naj bodo to kamni, zvezde, planeti, reke, gore. Še bolj to velja za žive stvari. Si predstavljate, da bi bile vse jagode enako debele in rdeče? Vsa drevesa enako grčasta, visoka, razvejana? Kako dolgočasen bi bil naš svet!

Melita Bračič

Facebook
Twitter
Google Plus
LinkedIn

Foto: Fotolia

K sreči je narava mnogo bolj domiselna in ustvarjalna. Osebno me znova in znova preseneča. Čeprav ta svet in ta narava obdajata že vrsto let, se ji kar ne morem nehati čuditi. Kako premišljeno so stvari izdelane in povezane. A se kljub vsemu, po potrebi in skozi čas, tudi spremenijo.

Česa se lahko ljudje naučimo iz tega, kako ustvarja narava? Ogromno stvari. Le radovedni moramo ostati. Radovednost je nekaj, kar, poleg drugega, kot otroci prinesemo s seboj na svet. Ta lastnost nas dobesedno sili, da sprašujemo, ponavljamo, poskušamo, da se učimo. In kako se otroci najlažje učijo? Skozi igro, seveda.

Zato, ko delujemo na naših delovnih mestih, bodimo v radovednosti podobni otrokom. Sprašujmo se, ali lahko določeno stvar naredimo še na kakšen drug(ačen) način. Naj nas ne bo strah preizkusiti česa novega, morda tudi še ne videnega ali nepreizkušenega. In ko počnemo vse to, poskusimo to početi na način, ki nam je zanimiv, ki do določene mere spominja na igro, ki pri razmišljanju dopušča širino, ki dopušča več pravilnih možnosti. Včasih se da z manj napora doseči mnogo več.

Ko razmišljamo o rešitvah za stanja, s katerimi se dnevno srečujemo v naših delovnih okoljih, smo pogosto preveč usmerjeni res le v iskanje rešitve. Tako goreče iščemo odgovor, da se morda niti ne vprašamo, ali se pri iskanju rešitev pravilno sprašujemo. Le pravo vprašanje nam namreč lahko da pravi odgovor. Zato je tako pomembno, da postopek razmišljanja o rešitvah od časa do časa prekinemo in se odmaknemo od področja, o katerem razmišljamo. Da si damo čas, da naši možgani dejansko predelajo vse informacije. Po eni uri usmerjenega razmišljanja in dela si moramo vzeti nekajminutni odmor. Tako je precej verjetneje, da se nam bo, včasih tudi ob neki povsem drugi aktivnosti, sprožila misel, ki nas pripelje do rešitev, ki smo jih prej iskali s toliko truda.

Pomembna pri kreativnem razmišljanju in iskanju rešitev je tudi sposobnost sklepanja, povezovanja povsem novih situacij z nekimi drugačnimi preteklimi. Če primerjamo naše vedenje, znanje, izkušnje s točkami na listu papirja, je izjemno pomembno, na koliko različnih, predvsem pa neobičajnih načinov smo jih sposobni povezati.

Ko razmišljamo o nečem novem, o rešitvi za določeno težavo ali stanje, je pogosto prva tretjina zamisli, ki se nam pojavijo, neuporabnih. Ker so »že videne«, »že preizkušene«. Da bi prišli do česa novega, moramo razmišljati na drugačen način. Pri tem si lahko, za vajo, pomagamo z opazovanjem stvari, ki, vsaj na prvi pogled, niso povezane, pa med njimi vseeno poskušamo najti povezave. Na primer - kaj imata skupnega hrastov list in človeška dlan? Če ste našteli lastnosti, kot so velikost, oblika, žile, oba sta živa, del večjega organizma ipd., ste na dobri poti. Podobno lahko naredimo v podjetju – iščemo povezave med cilji posameznih oddelkov in cilji oziroma strategijo podjetja.

Nekatere študije kažejo na to, da ustvarjalnost spodbujajo zmerni zvoki iz ozadja, tako da si, če je le mogoče, v pisarni omislimo umirjeno glasbo. Podobno delujejo vsi zvoki, ki niso pretihi ali preglasni. Denimo - če se naše delovno mesto ne nahaja v pritličju, kjer bi bil zvok prometa preglasen, si odprimo okno, če imamo svojo pisarno, odprimo vrata, da bomo slišali brnenje kakšne naprave, morda oddaljen klepet ... Vsi taki zvoki naj bi ugodno delovali na naše miselne procese in možgane spodbujali k ustvarjanju neobičajnih povezav.

Že nekaj časa se veliko omenja razmišljanje zunaj okvirov (»out of the box«). Kaj to pomeni? Da iščemo rešitve tudi na področjih, kjer jih načeloma ne bi. Kaj potrebujemo za to? Sploh ne veliko. Pripravljeni moramo biti preizkusiti nekaj novega, uporabiti našo domišljijo, se ne ozirati na omejitve in poskušati uresničiti rešitev, čeprav okoliščine niso idealne. Če je komu vse to naenkrat težko narediti, lahko začne tako delovati postopoma. Z majhnimi spremembami. Lahko se na primer odločimo v knjižnici izposoditi knjigo, ki si je sicer ne bi, lahko si v restavraciji naročimo jed, ki je prej še nismo pokusili, lahko se peljemo v pisarno po drugi poti kot po navadi. Vse to bo v naših možganih sprožilo tvorjenje novih povezav, ki niso v skladu z našim običajnim delovanjem.

V podjetju je mogoče učinkovitost kreativnega razmišljanja še povečati z oblikovanjem ekip z različnih poslovnih področij. Še posebej, če je tako delovanje moderirano in usmerjeno v iskanje rešitev v točno določeni smeri oziroma v zvezi s točno določeno temo. V tem primeru so ljudje, ki običajno delujejo na enem, pogosto specializiranem področju, postavljeni v položaj, kjer s kolegi iz ekipe razmišljajo in iščejo rešitve za neko drugo, pogosto prej neznano ali manj znano področje. Njihovi, pogosto neobremenjeni pogledi na to področje lahko prispevajo izjemne ideje. V taki medfunkcijski ekipi sem imela priložnost sodelovati tudi sama. Letos smo namreč v našem podjetju na tak način dva dneva razmišljali in preko medfunkcijskih povezav med kolegi in zanimivih, predvsem pa produktivnih diskusij, izvedli Strateško konferenco. Na njej smo postavili strategijo delovanja našega podjetja do leta 2025 – kaj bomo počeli, kako bomo to počeli, kaj za to potrebujemo. Ob sodelovanju pri tem projektu smo se vsi sodelujoči počutili zares privilegirano, delovali smo osredotočeno in učinkovito, vse skupaj pa je samo še zaokrožil odgovoren odnos vseh sodelavcev do projekta že pri pripravi nanj, pri sami izvedbi kot tudi zdaj, ko se zaveze, ki smo jih sprejeli na konferenci, postopoma implementirajo v naše vsakdanje delo.

Metod in tehnik za spodbujanje kreativnega razmišljanja je kar nekaj. Niti ni pomembno, katero uporabimo. Pomembno pa je, da z njo spodbudimo svoje zavedanje, kako dragocene ideje lahko generiramo na tak način. Prav tako je pomembno, da se v samem procesu kreativnega razmišljanja idej ne presoja, ne ocenjuje, da dopustimo konstruktivno diskusijo in se pri razmišljanju ne omejujemo. Poslušajmo sebe in sodelavce, da svojo idejo razvijejo do konca. Najpomembneje pa je, da se takega načina razmišljanja naučimo. Torej, da ne delujemo tako le zato in le v času, ko to nekdo od nas želi ali pričakuje, temveč ves čas. Zavedajmo se, da je razmišljanje in tako tudi kreativno razmišljanje veščina, ki jo z vsakodnevno vajo lahko izboljšujemo. Z njim bomo ustvarili nove ideje in sveže pristope. Na tak način bomo lahko sprostili ves svoj ustvarjalni potencial in prispevali kar največ v okolje, v katerem delujemo. In ob koncu dneva se bomo sami pri sebi počutili - izvrstno.

Melita Bračič je poslovna sekretarka v podjetju Livar.