Konflikt v vrtincu različnosti ciljev

V konfliktu se ne spreminjajo le čustva, spreminjajo se tudi cilji, ki jih zasleduje ena ali druga stran.

Danijela Brečko

Facebook
Twitter
LinkedIn

Foto: Unsplash

Dejstvo, ki ga moramo imeti vselej pred očmi, je, da ima vsaka stran v konfliktu določene cilje. Nekateri cilji bodo različni, nekateri morda podobni, vsekakor pa jih je treba najprej prepoznati, da lahko pridemo bližje rešitvi. Bolj ko poznamo naše cilje in seveda tudi cilje druge osebe, lažje bomo upravljali tudi s čustvi v konfliktu.

Cilji so kompleksni

Jasni cilji odstirajo pogled v prihodnost, kar pomeni, da se ne ukvarjamo pretirano s preteklostjo in iskanjem krivca, temveč se osredotočimo na to, kar želimo doseči v prihodnosti. Komuniciranje ciljev v konfliktu je zato nujno. Morda se zdi to samoumevno in preprosto, toda zaplete se, ker se cilji med samim konfliktom spreminjajo. V kompleksnih situacijah, kar konflikti vselej so, so tudi cilji zelo kompleksni, kar pomeni, da jih imamo praviloma več in med njimi ni lahko vselej najdi prioritetnega.

Dejstvo je, da v posamičnem konfliktu vedno zasledujemo več ciljev, nekateri so bolj zavedni, nekateri manj zavedni. Največja zmeda pa nastane, če nastopi konflikt med našimi lastnimi cilji. Predstavljajte si, da ste resnično jezni na drugo osebo zaradi njenega vedenja in si nadvse želite, da oseba to vedenje opusti, toda po drugi strani jo imate radi in želite ohraniti dober odnos z njo – imate torej že dva cilja, ki sta si v konfliktu; prvi cilj je opustitev določenega vedenja, drugi cilj je ohranjanje dobrega odnosa.

 Cilji se lahko tudi prekrivajo, kar pomeni, če dosežete enega, dosežete tudi drugega. Lahko pa si cilji tudi nasprotujejo. Cilji so torej zelo kompleksni.

Ste vedeli, da v konfliktu zasledujete štiri vrste ciljev?

Pri razumevanju ciljev je dobro vedeti, kaj cilj v konfliktu pravzaprav je in kakšne vrste ciljev nastopajo v konfliktu. Definicija cilja v konfliktu je precej drugačna kot definicija organizacijskih oziroma osebnih ciljev in tudi precej bolj preprosto jo lahko zapišemo.

Cilj v konfliktu je odgovor na vprašanje, kaj hočem

Res kratka in preprosta definicija v obliki vprašanja, odgovor nanj pa še zdaleč ni tako preprost. Ste se kdaj vprašali, kaj hočete v konfliktu? Ste se to vprašali večkrat? Se je odgovor spreminjal? Večina ljudi na to vprašanje odgovori, da se je odgovor spreminjal, kar nakazuje na to, da v konfliktu zasledujemo več ciljev hkrati.

V konfliktu zasledujemo najmanj 4 različne vrste ciljev:

•   tematski cilj: le-ta je viden navzven − kaj je glavna tema konflikta? Če je glasno, hočem mir in tišino. Ne želim tega prodajnega območja, ampak drugega, ne želim selitve, želim ostati tukaj … Čeravno je tematski cilj viden že na površju konflikta, pa je ta lahko vseeno zelo kompleksen in raznolik. Morda veste, česa ne želite, ne veste pa, kaj resnično želite;

•   odnosni cilj: odvisen je od tega, v kakšnem odnosu smo z osebo, s katero smo zapadli v konflikt, in kakšna je naša soodvisnost od nje. Odnosni cilj je odgovor na vprašanje, kako želim biti obravnavan v konfliktu. Odnosni cilj je praviloma pomembnejši od tematskega cilja. Izkazuje pa se skozi tematski cilj. Recimo "Ni ti mar za mojo kariero, ki jo bo konec, če se seliva v Ljubljano", "Vseeno ti je zame in moje stranke …". V večini primerov se zdi, da prav odnosni cilj poganja temo konflikta;

•   identitetni cilj: po vseh raziskavah sodeč je pomembnejši kot tematski in odnosni cilj, naslavlja pa vprašanje, kako želim izpasti v tem konfliktu, kako želim, da me druge osebe vidijo v tem konfliktu oziroma kako želim videti sam sebe v konfliktu. Kdo sem v konfliktu? Vsi imamo močno psihološko potrebo po identiteti in po njenem potrjevanju prav sleherni dan. Potreba po potrjevanju identitete se sicer nekoliko zmanjša s starostjo, vendarle pa to ne pomeni, da nam ni pomembna. Identitetni cilj je odgovor na vprašanje, kako razmišljamo o sebi in kako drugi razmišljajo o nas. V vsakem konfliktu je naša identiteta izzvana in tako rekoč na preizkušnji. Ni malo primerov, ko na račun identitetnega cilja podredimo tematski in odnosni cilj;

•   procesni cilj: čez kakšen proces si želim iti, da obvladam, uredim oziroma rešim konflikt. Procesni cilj je odvisen od prvih treh ciljev ter okoliščin konflikta. Procesni cilj je odgovor na vprašanje, kako, na kakšen način želim reševati nastali konflikt. Če vaša identiteta zahteva, da se počutite močni in neporaženi, boste verjetno želeli reševati konflikt po svoje in se ne boste pripravljeni prilagoditi drugi strani.

 Bolj ko bodo naši cilji jasni, bolj učinkoviti bomo pri ravnanju s konfliktom. Niso pa pomembni le moji cilji, znati je treba prisluhniti tudi ciljem druge strani. In seveda se o njih pogovarjati. Jasno predstaviti svoje cilje in tudi dovoliti oziroma povabiti drugo stran, da jih predstavi.

Moč vprašanj pri oblikovanju ciljev

Nekaj priporočil, kako razmišljati o oblikovanju ciljev v konfliktu torej ne bo odveč:

1. Večkrat se vprašajte, kaj hočem v konfliktu. Vaš tematski cilj naj bo karseda jasen in enovit. Nato raziskujte naprej.

2. Na kakšen način želim doseči to, kar hočem? Kako želim biti obravnavan v konfliktu, kakšen odnos želim vzpostaviti? Želim biti obravnavan enakovredno, želim biti sprejet, želim biti obravnavan prijazno? S tem boste dobili odgovor, kakšen je vaš odnosni cilj. Svoj odnosni cilj postavite ob bok tematskemu cilju. Sta si v nasprotju, se prekrivata? Kateri je pomembnejši?

3. Identitetni cilj je najtežje oblikovati. Po identitetnem cilju se lahko vprašamo na več načinov. Koga želim videti zjutraj, ko se pogledam v ogledalo? Še globlje vprašanje za raziskovanje svojega identitetnega cilja pa je, zakaj potrebujem to, kar hočem (tematski cilj). In znova sledi vprašanje, kateri cilj od teh treh je najpomembnejši.

4. Če bomo naredili domačo nalogo in si odgovorili na vsa ta vprašanja, bomo skorajda zagotovo preverili tudi našo percepcijo situacije/konflikta ter začetno točko konflikta. Seveda slednje storimo v sodelovanju z drugo stranjo.

5. Raziščimo cilje druge strani v konfliktu! Včasih se lahko o ciljih pogovorimo, kar je najboljša možnost, vedno pa to ni mogoče. Vsekakor je naša naloga, da čim bolj natančno ugotovimo, kaj bi lahko bili cilji druge strani; tako tematski, odnosni kot identitetni. Lahko si pomagamo z uporabo “objektiva kamere”, se postavimo v čevlje druge osebe ter preizkušamo moč in spretnost empatije. Bolj ko nam bodo jasni cilji druge osebe, bolje se bomo znašli v konfliktu.

6. Šele ko opravimo vse to, pa je čas, da si postavimo še procesni cilj, torej kako želim to izpeljati. Koliko časa sem pripravljen nameniti temu? Je morda najboljša rešitev mediacija s pomočjo tretje osebe? Želim to opraviti sam? 

Poglejmo si primer razumevanja ciljev v konfliktni situaciji Simona in Katje, ko jo on prosi, naj dokonča njegovo delo, da bo on lahko odšel prej domov. 

Simon: “Katja, nadvse sovražim prenašanje nalog nate in ti dajati dodatno delo, toda čez pet minut se mi začne sestanek, ki ga ne morem odložiti, nato pa moram pohiteti domov, ker sem povabil sorodnike na večerjo. Lepo te prosim, ali lahko, preden odideš, izpolniš še moj manjkajoči del plana, tako da bo vse štimalo.”

Katja (na kratko odgovori z zadrgnjenim obrazom): “Seveda, poskrbela bom za to. Ni problema.”

Simon: “Hvala. Ti si resnično timska igralka.” (Hitro odhiti, čeprav je videl Katjin izraz na obrazu.)

Katjin tematski cilj je zagotovo, da Simon dela vsaj toliko kot vsi drugi in naredi svoje delo. Njen tematski cilj pa je tudi, da Simona ne pusti na cedilu. Že pri tematskih ciljih lahko opazimo, da sta omenjena dva cilja v konfliktu interesov.

Katjin odnosni cilj je tudi dokaj viden. Želi, da jo Simon spoštuje in da ji pomaga tako, kot ona pomaga njemu. Želi enakovreden odnos, kot se spodobi med sodelavci.

Kaj je Katjin identitetni cilj? Zagotovo si želi poskrbeti tudi zase, si vzeti čas zase, toda na drugi strani želi, da jo drugi vidijo kot timsko igralko, kot nekoga, ki je pripravljen priskočiti na pomoč sodelavcem. Več identitetnih ciljev hkrati, torej.

Katjin procesni cilj: Želi se o tem pogovoriti s Simonom in najti rešitev, da v prihodnosti ne bo več takšnih situacij.

Spomnimo se primera zakonskega para, Brigite in Davida, ko se je on odzval na oglas za službo v Ljubljani, ne da bi o tem prej govoril z ženo. Zdaj pa predpostavimo, da je David predhodno poklical sestro (ki je vešča tovrstnih zapletov) in jo povprašal za nasvet, kako naj zdaj to sporoči ženi Brigiti.

David: Veš, kako si želim te službe v Ljubljani, zdaj pa, ko sem jo končno dobil, pa sem čisto izgubljen, ko moram to povedati Brigiti. Saj ne morem vendar od nje zahtevati, da pusti svojo službo v Mariboru.

Sestra: Odvisno od tega, kaj ti več pomeni: služba v Ljubljani ali odnos z Brigito? Pa četudi bo privolila, da gre s teboj in pusti službo v Mariboru, si pomislil, kaj bo, če bo v Ljubljani nesrečna? Verjetno bosta potem oba nesrečna.

David: Imaš prav, odnos z Brigito mi več pomeni. Le kako sem lahko naredil takšno neumnost?

Sestra: David, morda se ti ni treba odpovedati svojim sanjam o službi v Ljubljani. Ali meniš, da Brigita želi vse življenje ostati na tej poziciji? Zakaj se ne začneš z njo pogovarjati, kje bi rada bila čez 5 let, kaj je njena vizija prihodnosti?

Kaj je naredila Davidova sestra? Pomagala mu je razjasniti cilje in njihovo pomembnost. Vsakdo izmed nas lahko to naredi tudi sam, če si zastavlja prava vprašanja, prav tako pa lahko vsakdo izmed nas pomaga razjasniti cilje drugim ljudem s postavljanjem pravih in močnih vprašanj.

Predpostavimo še, da se Brigita po konfliktu zaupa kolegici Ani v službi:

Brigita: David hoče v službo v Ljubljano. Si predstavljaš, pa ravno zdaj, ko sem jaz na vrhuncu kariere? Kako mi je mogel storiti kaj takega?

Ana: Verjetno te ni hotel namerno prizadeti. Verjetno si tega res želi. Kaj pa si ti želiš v tej situaciji?

Brigita: Saj še sama ne vem. Zelo ga spoštujem, rada bi mu stala ob strani kot žena, hkrati pa ne bi želela vsega pustiti za seboj, zlasti pa ne kariere. Toda, ko zdaj pomislim, verjetno sem res preostro reagirala.

Ana: Veš kaj Brigita, vidim, da ti je odnos z Davidom zelo pomemben in mislim, da se moraš pogovoriti z njim, kaj je pravzaprav v ozadju njegove želje po službi v Ljubljani.

Ana je pomagala Brigiti raziskati tematski cilj in pri tem kmalu ugotovila, da ji je odnosni cilj veliko pomembnejši kot tematski, kar ju je pripeljalo tudi do procesnega cilja: pogovora z Davidom.

Velja si zapomniti:

1.  Cilji v konfliktu so raznoliki in kompleksni, med konfliktom pa se tudi spreminjajo.

2.  Za gojenje odnosa zmagaš-zmagam skrbno premislite o svojih ciljih, ki jih zasledujete v konfliktu, kot tudi naredite vse, da spoznate cilje druge osebe.

3.  Identificirajte vse štiri vrste ciljev, ki nastopijo v vsakem konfliktu; to so tematski, odnosni, identitetni in procesni cilj.

4. Razmišljanje o ciljih je zahtevno delo, toda trud se vam hitro povrne v obliki učinkovitega ravnanja v konfliktu.

Vaša perspektiva:

Ko se boste naslednjič znašli v konfliktni situaciji, si, preden jo začnete reševati, zapišite vse štiri vrste ciljev na papir in jih “pilite” toliko časa, da boste v čim manjšem notranjem konfliktu. Raziščite tudi cilje druge strani. Uporabite “objektiv kamere”.