Kompetence prihodnosti: Kaj je danes drugače, kot je bilo?

Živimo v turbulentnih časih. Na naša življenja, doma in na delovnem mestu, vplivajo tako demografski kot tudi ekonomski in tehnološki trendi. Starešine rade rečejo, da se je svet že od vedno spreminjal, a vseeno opažamo, da se v zadnjem času vse dogaja veliko hitreje in v vseh pogledih bolj, kot se je kadarkoli prej.

Saša Fajmut

Facebook
Twitter
WhatsApp
Pinterest
LinkedIn

Eksponenten razvoj tehnologije in digitalizacija sta pripeljala do povsem drugačnega načina življenja. Informacije so nam danes na voljo kjerkoli in kadarkoli. Zanimiv je podatek, da zgolj v enem tednu absorbiramo enako količino informacij, kot so je ljudje v 18. stoletju v celem življenju. Raziskave namreč kažejo, da smo na dnevni ravni bombardirani s količino informacij v obsegu kar 174 časopisov! Po eni strani nam to omogoča enormno hiter razvoj, po drugi strani pa predstavlja veliko obremenitev za naš um in telo.

Ekonomska situacija se je drastično izboljšala, saj so stopnje ekonomske rasti in brezposelnosti (oz. bolje rečeno zaposlenosti) na rekordnih ravneh. To pomeni, da je trg delovne sile zelo aktiven in da naši najboljši zaposleni zlahka zamenjajo zaposlitev. Od tod tudi izraz »bitka za talente«, ki jo v teh časih občutimo vsi. Visoka ekonomska rast pomeni potrebo po vedno večjem številu delavcev. Teh pa je vedno manj, kar je odraz trenutnih demografskih trendov. Stopnja natalitete je v večini evropskih držav nevtralna ali celo negativna. Po eni strani živimo dlje in tudi delali bomo vedno dlje, kar ustvarja izziv sobivanja več generacij v istem delovnem okolju. Po drugi strani pa bodo milenijci in generacija X kmalu predstavljali 50 odstotkov delovne sile, a se še vedno sprašujemo, kako sploh učinkovito ravnati z njimi.

Zanimiv je podatek, da zgolj v enem tednu absorbiramo enako količino informacij, kot so je ljudje v 18. stoletju v celem življenju.

Vpliv razvoja tehnologije na naše življenje

Digitalizacija je v zadnjih nekaj letih postala beseda, ki odzvanja vsepovsod in zaseda osrednji prostor v razpravah o prihodnosti delovnih mest. Veliko je tudi govora o tem, kako bodo digitalizacija, avtomatizacija in robotizacija neposredno vplivale na izginjanje delovnih mest, kar poganja strah v kosti številnim, ki so premalo poučeni o teh trendih. Obstaja podatek, da se bo do l. 2020 zaradi sprememb na trgu dela izgubilo 7,1 milijona delovnih mest.

V izogib nepotrebni paniki je potrebno pravilno razumevanje tega trenda. Namreč, razvoj tehnologije bo omogočil, da bodo rutinske naloge oz. enostavna delovna mesta postala avtomatizirana, kar pa bo pravzaprav vplivalo na razvoj novih delovnih mest. Pravo vprašanje torej ni, ali bomo še imeli službo čez 5 do 10 let ali ne, temveč ali bomo imeli prava znanja in veščine za opravljanje svojega dela, ki bo takrat zagotovo drugačno.

Razvoj tehnologije bo omogočil, da bodo rutinske naloge oz. enostavna delovna mesta postala avtomatizirana, kar pa bo pravzaprav vplivalo na razvoj novih delovnih mest.

Izginjala bodo predvsem delovna mesta na področju pisarniške administracije, proizvodnje, gradbeništva in vzdrževanja. V porastu pa so dela, povezana s prodajo, podporo strankam, zdravstveno oskrbo, vodenjem, računalništvom, arhitekturo in strojništvom.

Spremenile se bodo tudi veščine, ki se bodo potrebovale za opravljanje dela v prihodnosti. Te bodo drugačne; predvsem bodo interdisciplinarne in bolj kompleksne kot danes. Raziskave kažejo, da bodo najpomembnejše delovne veščine prihodnosti kreativno reševanje problemov, kritično mišljenje, čustvena inteligentnost in miselna fleksibilnost. Tudi brez angleškega jezika ne bo šlo.

Temeljne spretnosti, ki bodo ključnega pomena za delo, se bodo torej korenito spremenile: namesto tehničnih spretnosti bodo v ospredju socialne in sodelovalne spretnosti. Za delovna mesta v pisarniški administraciji to pomeni, da bodo toliko bolj pomembne komunikacijske veščine, organiziranost, sposobnost večopravilnosti, profesionalen videz in odnos, fleksibilna osebnost, »zdrava kmečka pamet«, poznavanje podjetja in poznavanje digitalnih orodij.

Raziskave kažejo, da bodo najpomembnejše delovne veščine prihodnosti kreativno reševanje problemov, kritično mišljenje, čustvena inteligentnost in miselna fleksibilnost. Tudi brez angleškega jezika ne bo šlo.

Hkrati se pojavlja tudi vprašanje, kje in kako pridobiti vse navedene veščine in kako se pripraviti na delovna mesta prihodnosti. Na to spremembo naš šolski sistem še ni pripravljen. Šolski sistemi so večinoma rigidni in okorni, saj za spremembo kurikuluma potrebujejo precej let. To pomeni, da bomo v tem času »proizvedli« ogromno diplomantov, ki jih v prihodnosti sploh ne bomo potrebovali. Morda bi se lahko zgledovali po finskem modelu, kjer so v šolstvo že uvedli »učenje po fenomenu« namesto »učenje po predmetih«. Gre za interdisciplinarni pristop k učenju, kjer se učenci namesto klasičnih šolskih predmetov, kot so slovenščina, matematika, zemljepis ipd., učijo analizirati svetovne dogodke in pojave iz različnih perspektiv. To je vsekakor odlična podlaga za pridobivanje interdisciplinarnih veščin in razvoj kompleksnih miselnih procesov.

Zaključek: čas je, da investirate v svoje znanje!

Danes je aktivno in nenehno pridobivanje novih znanj nujno. Zato vzemite upravljanje lastne kariere v svoje roke in čimprej pridobite digitalne veščine, učite se preko spleta, vpišite se na tečaj angleškega jezika ali tečaj komunikacije in medosebnih odnosov. Če je potrebno, si poiščite mentorja, ki vam bo pomagal. Učenje naj postane ena vaših temeljnih vrednot. Investirajte v svoje veščine prihodnosti, investirajte v sebe!

Se vidimo na Kongresu ADMA 2021! (več o programu najdete TUKAJ)