Kolumna zmagovalke: ADMA odličnost leta 2020

Melita Pediček Spindler: »Ne pozabimo, da smo le ljudje«

Pozdravljeni bralci revije ADMA,

nova številka in nov obraz med temami, ki vas bodo ponovno pritegnile k branju. Verjamem, da se najdejo vsebine, ki so nekomu domače, nekomu pisane na kožo, nekomu popolnoma nekaj tujega in vsakomur nekaj zanimivega. Upam, da bom s svojim načinom znala v vas prebuditi zanimanje, morda tudi radovednost in seveda željo, da preberete vrstice, ki vam jih tokrat in v prihodnje namenjam.

Opis počutja ob osvojitvi naslova ADMA ODLIČNOST LETA 2020 presega besedišče, ki ga premorem. Ko bi mi roka malenkost bolj spretno vodila čopič, bi morda z barvo lažje ponazorila ves vihar pozitivnih čustev. Moja narava je rahlo trmaste sorte. Govori si – če ne danes, pa jutri, ampak čez nekaj časa zagotovo uspem. In tokrat mi je uspelo! Skorajda neverjetno, ampak je. Nekje sem prebrala, da lahko samo odtenek dvoma povzroči odmik od cilja. Prekleto prav imajo tisti, ki so to napisali. Če bodo to pisanje prebirale kolegice, ki vedo, da se nisem prvič nadejala uspeha, bodo znale reči, da je moja pot kar precejkrat vodila do preizkusov v tej smeri, in če dobro pomislim, sem vedno imela pomisleke, kaj bo, ko bo in morda pa raje ne bi bilo ...

Verjetno pripomore k bolj kristalnemu cilju kilometrina. Enkrat si rečeš, da je dovolj 'capljanja' za drugimi in da je končno tudi v glavi »poštimano« in tlakovano za uspeh.

Ah, seveda. Naj vam povem, kdo sploh sem, a ne? Hja, Mariborčanka. Štajerka z narečjem, ki ga z veseljem uporabim včasih v službi in že se počutimo domače. Pomaga tudi, ko je situacija rahlo naporna in kakšna narečna zlomi še takšno »zategnjeno« situacijo.

Deseto leto že domujem v svojem kotičku v Vrtcu Pobrežje. Naši otroci imajo »kotičke«: za igro, za razne dejavnosti, počitek ... Jaz pa imam kotiček, imenovan »delo-dom«, ker se tam počutim kot doma. In kjer se počutimo kot doma, je varno in dobro ter z lahkoto opravljamo naloge, ki so morda tudi neprijetne.

Moja narava je rahlo trmaste sorte. Govori si – če ne danes, pa jutri, ampak čez nekaj časa zagotovo uspem. In tokrat mi je uspelo!

To je moja druga zaposlitev; od pripravništva naprej sem se kalila v podjetju, ki je kljubovalo viharjem konkurenc in se obdržalo na bojnem polju za doseganje čim boljše prodaje. V nekem trenutku smo si morali priznati, da so valovi premočni. Kakor koli vsako slabo je tudi za nekaj dobro. Pridobljene izkušnje na tak način so nekaj popolnoma drugačnega kot tiste, ki izhajajo iz situacij brez stresa in boja. Predvsem se mi zdi izjemno pozitivno, da sem znala prenesti pridobljene izkušnje naprej in ne razmišljati o coni udobja, ampak preprosto želeti skorajda neznano.

Ob zaposlitvi v našem zavodu se nam vsem doma pojavi podobna slika: jaz na telefonu jočem kot dež, na drugi strani pa ravnateljica, ki je pravkar sporočila, da sem dobila zaposlitev. Lahko si predstavljate, da sem tiste vrste oseba, ki ji delo resnično predstavlja nekaj velikega, privilegij in ne nazadnje ekonomsko varnost.

Vrtec – marsikdo pomisli na igrala in kocke in pesmice in neskončno uživanje. Že res, ampak tudi mi se učimo. Vsak dan znova, vsako obdobje, prinese nekaj novega, prav vsak mesec nas obišče kakšna sprememba. Ekipa, v kateri je tudi moje mesto, je majhna. Naloge se velikokrat prepletejo in veliko jih ostane za vedno, veliko jih mutira in obstajajo tudi zadolžitve, ob katerih se krešejo mnenja vse do neba. Prav je tako, pravim. Prav je, da smo si različni in svetovno je takrat, ko nastopimo enotno in suvereno ter v zavesti nosimo prepričanje, da se lahko zanesemo drug na drugega.

Uspeh, ki me je popeljal do naslova in privilegija pisanja teh vrstic, ne izhaja le iz mojih gredic; poudarjam, da je sodelovanje pomembno še pri takšnem samotarju, kot sem jaz.

Več o ključnih točkah dosežka in samem procesu vsekakor napišem v prihodnji kolumni. Prepričana sem, da bo še kdo posegel po metodah, ki so v izterjavi dolgov sicer na prvi pogled počasne, dolgo trajajoče in z veliko vlaganja energije posameznika. Vendar vam zagotavljam: delujejo.  

Ne pozabimo, da smo le ljudje. Ohranimo otroško radovednost, prisrčen smeh in fokus na jutri.

Bodite lepo.

Melita