Koledar – načrtovanje vsakdana
V pisarni je verjetno ravno koledar tisti pisarniški kos, ki ima najbolj kratkotrajen rok uporabnosti. Tudi najboljši koledar običajno po enem letu postane neuporaben. Nepogrešljiv je pri načrtovanju in organizaciji, predvsem v službi. Pomaga nam vizualizirati urnik in nas opomniti na pomembne dogodke, kot so sestanki, prazniki in tudi dopust.
Pomislimo, kakšni bi bili naši dnevi brez koledarja? Predstavljajmo si, kako bi bilo videti, če bi vsi svetovni koledarji nenadoma izginili. Zagotovo bi bili nemočni in nevedni hkrati, to pa zato, ker smo navajeni na takšen način življenja. Koledar uporabljamo že od začetka civilizacije, pa vendar je bilo pri koledarjih storjenih ogromno sprememb. Digitalizirani koledarji v novo leto zdrsnejo samodejno, spremenijo le nekaj števk. Klasične papirnate koledarje je treba vedno znova obnavljati. Se torej klasični analogni koledar še izplača? Katere vrste koledarjev poznamo in kateri nam ustreza? Od kod pravzaprav koledar?
Koledar uporabljamo že od začetka civilizacije, pa vendar je bilo pri koledarjih storjenih ogromno sprememb.
Naš koledar: Le eden od številnih
Osnovni namen koledarja je organiziranje in spremljanje časovnih obdobij. Naš sodobni koledar izhaja iz prenovljenega koledarja Rimljanov. Pred Julijem Cezarjem so Rimljani uporabljali lunarni koledar s 354 dnevi ter prvotno 10 in kasneje 12 lunarnimi meseci. Lunarni koledar pa ni bil v skladu z naravnimi pojavi, saj so se začetki letnih časov premikali čez vse leto. Kljub številnim popravkom je prišlo do večjih neskladij, pojavljale so se tudi težave z določevanjem praznovanja velike noči. Julij Cezar je zato leta 46 pr. n. št. prenovil dotakratni koledar. Uvedli so sončevo leto s 365 dnevi. Po novem koledarju je bilo po treh letih prestopno leto s 366 dnevi, da bi odpravili razliko med koledarskim in naravnim (tropskim) letom. Dodatni dan so v prestopnem letu pripisali takrat zadnjemu mesecu v letu, februarju. Koledar se po Juliju Cezarju imenuje julijanski koledar. Po njem je prestopno vsako leto, ki je deljivo s štiri brez ostanka (2024, 2020, 2016 itn.) Vendar pa so koledar, ki ga poznamo in uporabljamo danes, gregorijanski koledar, prvič začeli uporabljati okoli leta 1582.
Več v kategoriji Kariera
Razgovor za službo: 9 korakov, kako blesteti in izstopati
Maja Fister
Kaj počne administrativni menedžer: o ključnih nalogah in zmotah sodobnega poklica
Top 10 veščin za učinkovito vodenje projektov
Zvezdana Lubej
Delovna mesta prihodnosti: Ključne kompetence in veščine v administrativnem menedžmentu
