KAKO Z DENARJEM RAVNATI V ČASU, KO SE VSE DRAŽI
Praktično ni dneva, da ne bi vsaj v enem izmed medijev zasledili besede ali dveh o tem, kako se vse draži. Dražijo se gorivo, plin, elektrika, hrana, oblačila ... A kot da to ni dovolj, naj bi najhujše šele prihajalo. Smo v obdobju draginje, ki je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika definirana kot »gospodarsko stanje, ki ga povzročijo visoke cene materialnih dobrin«.
Že v preteklem letu so cene energentov in surovin poletele v nebo, kar je bila posledica pandemije koronavirusa, sledila je vojna v Ukrajini, zaradi česar so dobesedno eksplodirale cene pogonskih goriv ... Da o nenehnem dviganju cen prehranskih izdelkov sploh ne govorimo. Kadar se zvišajo cene vseh izdelkov in storitev, potem denarna enota, s katero si jih zagota- vljamo, izgubi vrednost, v zameno zanjo pa dobimo manj, kot smo dobili še pred časom. Takrat govorimo o inflaciji, ki vpliva na vse vidike gospodarstva, nam pa lahko vzbudi občutek precejšnje negotovosti in zmedenosti.
Kako se na draginjo in pomanjkanje odzovemo običajni kupci?
Različni pretresi, ki pomenijo odmik od normalnega stanja v družbi, na koncu vedno pustijo posledice na ljudeh, torej posameznikih, ki pa se nanje različno odzovemo. Občutek strahu in nemoči je nekaj, kar v današnji družbi nikakor ni dobro, hkrati pa najbolj prizadene tiste posameznike, ki se že v osnovi soočajo z anksioznostjo in tesnobo. Trezni del zavesti nam seveda govori, bodimo mirni in ravnajmo v skladu z ustaljenimi navadami, kot da se ni nič zgodilo. Ampak skrajne razmere običajno terjajo skrajne ukrepe in hitro smo lahko priča prizorom, ko ljudje v strahu pred dvigom cene ali paniki, da bo nečesa zmanjkalo, razgrabijo določene segmente izdelkov, kot da je črni petek. Takrat lahko razumenim manj, drugim pa popolnoma odpove. Zdaj, ko smo navajeni polnih polic in široke izbire, pa nas odmiki od normalnosti pretresejo in nam povzročijo občutek tesnobe.
Smo v obdobju draginje, ki je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika definirana kot »gospodarsko stanje, ki ga povzročijo visoke cene materialnih dobrin«.