Zdravje in dobro počutje

Kako prepoznati pretiran perfekcionizem in omiliti tiranski notranji glas

Zdravo je imeti ambicije in stremeti k dobro opravljenemu delu. Težava nastane, če je težnje po popolnosti preveč. Pretiran perfekcionizem nam lahko povzroča stres in nas bolj kot spodbuja – hromi.

FOTO: Depositphotos

»Stvari rada opravim dobro, najraje pa perfektno, ker drugače sploh nima smisla, da jih počnem. Kadar mi to uspe, se počutim v redu. A to je malokdaj. Večino časa nisem zadovoljna sama s seboj, saj so roki prekratki in tudi preveč utrujena sem, da bi stvari opravila popolno. Kaj naj storim

O perfekcionizmu

Perfekcionizem je težnja po popolnosti: imeti popolno postavo, pripraviti popolni pogrinjek za nedeljsko kosilo, popolno opraviti svoje delo. Seveda ni nič narobe s tem, da želimo to, kar smo si zadali, opraviti dobro. Prav tako je zdravo imeti ambicijo po napredku, tako v osebnostnem smislu kot tudi pri dejavnostih, ki jih počnemo, pa naj bodo študijske, delovne ali prostočasne. Težava pa nastane, če je težnje po popolnosti preveč.

Kako prepoznati pretiran perfekcionizem

Ljudem, nagnjenim k perfekcionizmu, se zdi, da je v njihovem življenju preveč kaosa. Nikakor ne zaznajo svojega pretiravanja s popolnostjo. Zazna pa ga njihova okolica. Bližnji lahko na primer rečejo:

»Če bi ti bila bog, bi bil svet čisto preveč popoln.«

Kako pa bi sami lahko prepoznali pretiravanje s popolnostjo? Popolnosti je v življenju preveč, če nas utesnjuje in ovira.

Najboljši prijatelj pretiranega perfekcionizma je strah pred napako. Raje, kot da bi tvegali morebitno napako, se izziva sploh ne lotimo.

1. Težave z roki

Prvi znak pretiranega perfekcionizma so ponavljajoče se težave z zaključevanjem nalog v predvidenem roku. Če želimo nalogo opraviti popolno, bi potrebovali neskončno časa. Ker tega nimamo, nam časa praviloma zmanjka. Nenehno smo pod stresom in v časovni stiski. Situacija nas utruja. To je podlaga, na kateri raste nezadovoljstvo nas in naših nadrejenih oziroma strank. Če je to stanje dolgotrajno in se poslabšuje, nas lahko na koncu pripelje do zdravstvenih težav, kot sta depresija ali izgorelost.

2. Strah pred napako