Kako premagati omejujoča prepričanja, ki nas zavirajo na poti do uspeha
Ste se kdaj vprašali, kaj sploh so omejujoča prepričanja? Kdaj se nam v življenju najpogosteje pojavljajo? To so pravzaprav naše misli, ki nas na nezavedni ravni spremljajo skozi vse življenje. Največkrat se pojavijo, ko se znajdemo pred spremembo, ki terja od nas specifično odločitev. Omejujoča prepričanja so najmočneje izražena prav takrat, ko nas življenje postavi pred preizkušnjo.
Na prvi pogled omejujoča prepričanja delujejo kot neke vrste obrambni zid, ki nas želi zavarovati pred zunanjimi (neugodnimi) vplivi. V resnici pa so to prikrita negativna prepričanja, ki nas zavirajo na naši poti uspeha, osebne ter poslovne rasti.
Zagotovo ste že kdaj zaslišali v svojih mislih znani glas, ki pravi:
»Nisem še pripravljen/-a, ni še pravi čas«. // »Tega ne zmorem«. // »Vse mora biti popolno«. // »Tako ali tako je prepozno«. // »Tako pač je«. // »Vse življenje je ena sama borba«. // »To se meni vedno zgodi«. // »Za tole pa res nimam motivacije«. // »Nisem dovolj dobra/dober v tem«.
In še in še bi lahko naštevali.
Zato, da bi se lahko premaknili naprej, na pot razvoja, moramo najprej ugotoviti, kaj je naše trenutno stanje. Kaj si v resnici želimo in kako lahko to tudi uresničimo. Kaj so dejstva in kaj zgolj omejujoča prepričanja. Ko svoja omejujoča prepričanja ozavestimo, jih lahko začnemo nadomeščati s pozitivnimi mislimi in navadami, ki nas podprejo in opolnomočijo. Najbrž poznate znameniti rek Henryja Forda, ki je že pred vrsto leti dejal: »Če verjamemo, da zmoremo, ali če verjamemo, da ne zmoremo, v obeh primerih imamo prav«.
Zakaj pravzaprav nastanejo omejujoča prepričanja?
Omejujoča prepričanja so vezana na naše pretekle izkušnje, vzgojo in okolje, v katerem smo rasli. Začnejo se graditi skupaj z našim zavedanjem okolice in družbenega okolja, v katerem živimo. Na naša prepričanja vplivajo v prvi vrsti starši in drugi, ki jih v zgodnjem otroštvu dojemamo kot avtoritete. Nevroznanstvene študije razkrivajo, da so naši možgani zelo učinkoviti pri ustvarjanju vzorcev in asociacij, na podlagi dražljajev iz okolja. Zato ljudje nenehno obdelujemo informacije, ki jih pridobivamo iz zunanjega sveta in jih uporabljamo za oblikovanje prepričanj.