Karierni razvoj

Kako obvladati stres na delovnem mestu

Stresa ne povzroči sama situacija, temveč misli, ki se nam pri tem porodijo, in le-te nam jo večkrat pošteno zagodejo. Večinoma se porodijo avtomatsko, ne da bi imeli nad njimi nadzor. Avtomatske misli predstavljajo miselni tok, ki neprestano teče v naših mislih, ne glede na naše početje. Npr.: »Tega ne zmorem,« ali »nikoli mi ne bo uspelo,« ipd. Večinoma gre za kratka sporočila ali celo slike, ki se jih navadno niti ne zavedamo. Nanje postanemo pozorni šele, ko se nam spremeni razpoloženje.

Foto: Fotolia

Večina avtomatskih misli je negativnih, nerealnih, izkrivljenih in nekoristnih, ki jih je treba korigirati. In tega se lahko naučimo, zato vam predstavljamo nekatere kognitivno-vedenjske metode.

Poglejmo, kako smo ljudje »inovativni« pri izkrivljanju resničnosti. To je odvisno od naučenih miselnih vzorcev, s katerimi vrednotimo določene situacije v skladu z našimi osnovnimi prepričanji in pravili.

Kaj imajo skupnega korporacijski velikani, kot so Deutsche Bank, McKinsey & Co. in Aetna? Zaposlenim na delovnem mestu omogočajo učenje in prakticiranje meditacije. 

12 najbolj tipičnih miselnih distorzij (napak)

·      Črno-belo mišljenje: gre za mišljenje »vse ali nič«. Razmišljamo torej le vzdolž dveh kategorij brez upoštevanja kontinuuma. Primer: »Vse mi gre narobe.«
•      Napovedovanje prihodnosti: predvidevanje, da bodo dogodki v prihodnosti vznemirjajoči in nevarni. Primer: »Na poti bom zagotovo naletel na prometni zamašek.«
•      Katastrofiziranje: pričakovanje najslabšega možnega izziva v prihodnosti. Primer: »Kap me bo zadela.«
•      Emocionalno presojanje: presojanje situacije na osnovi čustvenega doživljanja in ne na osnovi dokazov. Primer: »Čutim, da me ne sprejemajo.« 
•      Etiketiranje in označevanje: lepljenje negativne etikete sebi ali drugim, brez dokazov. Primer: »Kako sebičen je.«
•      Mentalni filter: selektivna pozornost, usmerjena na negativne vidike situacije. Primer: »Spet me grdo gleda.«
•      Branje misli: predvidevanje, da vemo, kaj si drugi mislijo o nas. Primer: »Zagotovo misli, da sem jaz naredil to napako.«
•      Posploševanje oz. generalizacija: izvajanje zaključkov na osnovi enega dejstva. Primer: »Ni me poklical, torej mu nisem všeč.«
•    Nepravične primerjave: interpretiranje dogodkov z nepravimi standardi primerjave. Primer: »On je bogatejši od mene.«

Zagotovo so se tudi vam kdaj porodile takšne misli. Vsako kognitivno distorzijo lahko zmanjšamo z razumskostjo ali s kritičnim ovrednotenjem. Pri tem vam bodo v pomoč naslednja vprašanja, ki si jih zastavite vselej, ko »odkrijete« pri sebi negativno avtomatsko misel.
•    Je to dejstvo ali le misel?
•    Je ta misel realna?
•    Mi takšno razmišljanje koristi?
•    Kakšne so posledice takšnega razmišljanja?
•    Kako bi videl situacijo zunanji opazovalec?
•    Kako pomembno je to zdaj in kako pomembno bo čez eno leto?
•    Bi osebo, ki mi je blizu, spodbujal k takemu načinu razmišljanja?
•    Kaj bi si o tem mislila večina ljudi?
•    Kako naj misel spremenim, da se bom bolje počutil?
•    Kako bi se glasila nova, bolj funkcionalna misel?

1.     Stop tehnika za preusmerjanje misli


Več v kategoriji Karierni razvoj

Več člankov iz te kategorije