Karierni razvoj

Kako in zakaj postati in ostati vseživljenjski učenci

Ljudje smo učenci po naravi. Prirojena radovednost nas vodi v nenehno raziskovanje in iskanje odgovorov. Pod pogojem, da svojo naravno vedoželjnost negujemo in ohranjamo živo. Tudi s tem, da se ne prenehamo čuditi vsemu, kar se dogaja okrog nas. Sposobnost učenja je ena bistvenih lastnosti človeka, zaradi katere se razvijamo in rastemo, postajamo vedno boljši in s tem izboljšujemo svoje in življenja drugih.

Učimo se spoštovati drugačna mnenja, kar je predpogoj za izmenjavo znanj.

Četudi nismo nikoli prav uživali v šoli, je vedno čas, da začnemo uživati v učenju stvari, ki nas resnično zanimajo.

Ste se tudi vi veselili konca šolanja in tega, da boste zagnali knjige v kot, se zaposlili ter končno zaživeli svobodno, brez obveznosti do vsakodnevnega učenja? In potem kaj hitro spoznali, da je zaključeno formalno šolanje le dobro izhodišče za začetek profesionalne kariere in da nikakor ne pomeni konca učenja. Nasprotno, danes se vsak dan znova potrjuje, da je učenje naša primarna naloga, naravni sestavni del življenja. In ko to spoznamo, začnemo nanj gledati s popolnoma drugačnimi očmi. Postane zabavno in izpopolnjujoče. Ne glede na to ali poglabljamo in širimo znanje na področju, ki ga že dobro obvladujemo ali pa se spustimo na področje, o katerem smo do zdaj vedeli malo ali nič.

Vseživljenjsko učenje pomeni, da se učimo v vseh življenjskih obdobjih, da učenje prilagajamo svojim potrebam in željam.

Ob tem raste tudi naše zavedanje, da če ne izkoristimo vseh priložnosti za učenje novih stvari, postajamo slabše odzivni, vedno manj pripravljeni in sposobni sprejemati nova znanja ter vse manj zainteresirani za dogajanje okoli sebe. Začaran krog vrtenja na mestu oziroma nazadovanja je tako sklenjen. In nasprotno, ko učenje sprejmemo kot del svojega vsakdana, nas pri tem nič in nihče ne more ustaviti.

Življenje nas nikoli ne neha učiti. Koliko pa se zares naučimo, je odvisno od nas samih.

Kaj je vseživljenjsko učenje?

Vseživljenjsko učenje obstaja, odkar obstaja človeštvo. Že od nekdaj se je človek učil iz vsega, kar se je dogajalo njemu, in okrog njega, s čimer se je spopadal v boju za boljše življenje in iz sobivanja z drugimi. Razvoj družbe je prinesel obvezno šolanje za otroke oziroma mladino, kasneje se je organizirano izobraževanje razvilo tudi za odrasle. Redno, formalno izobraževanje je postalo pomemben del vseživljenjskega učenja, s katerim dobimo dostop do širokega nabora človeškega znanja, ki se je oblikovalo skozi generacije in ki nas usposobi za sprejemanje neodvisnih odločitev in mnenj na različnih področjih.

Vseživljenjsko učenje najpogosteje opisujemo kot prostovoljno, samoiniciativno in kontinuirano pridobivanje novih znanj in izkušenj. Ko smo se kot posamezniki voljni učiti novih stvari zaradi lastne osebne in profesionalne rasti. Ko čutimo veselje in zadovoljstvo ob spoznanju, da vsak dan izvemo nekaj, česar včeraj še nismo vedeli, da rastemo, bolje živimo in delujemo. Nihče nas ne sili k učenju razen nas samih, naša lastna vedoželjnost, ki je glavni motor iskanja novih znanj in razvijanja sposobnosti, na katere smo v času obveznega šolanja morda pozabili oziroma jih nismo imeli priložnost razkriti, kaj šele krepiti. Pri tem nam pomaga bogata ponudba izobraževalnih programov in vedno novi načini in metode pridobivanja novih znanj. Te pa lahko izkoristimo samo z osebno zagnanostjo in samoiniciativnostjo, katere osnova sta radovednost in raziskovalni duh vsakega posameznika.

Vseživljenjsko učenje pomeni, da se učimo v vseh življenjskih obdobjih, da učenje prilagajamo svojim potrebam in željam.

Vsak dan berimo,
da si širimo obzorje, trenirajmo možgane, se na tak način povezujmo z uspešnimi ljudmi in se od njih učimo.

Učimo se zato, da bomo:


Številka:

Več v kategoriji Karierni razvoj

Več člankov iz te kategorije