Kako do najboljših idej in najtesnejših vezi? Peš.
Kdo ne želi biti ustvarjalen? Toda, kako pognati ustvarjalni tok? Z gibanjem, najbolje s hojo v naravi, ki nas spravi v pogon, v območje zanosa. Čudežni učinki hoje so bili poznani že v antični Grčiji, ko je Aristotel ustvaril hodečo šolo. Vanje so verjeli mnogi največji umi z različnih področij ustvarjanja, med njimi Charles Darwin, Steve Jobs in Winston Churchill, ki so bili vsi navdušeni sprehajalci. In danes temu pritrjujejo tudi znanost in številne raziskave.
Hoja na prostem prinaša, poleg zdravstvenih, še vrsto drugih pozitivnih učinkov. Med hojo se bolje počutimo in jasneje razmišljamo. Ko se otresemo vseh motilcev, ki niso del narave, stres in tesnoba zbledita, naš um se sprosti in začne se čarovnija. Kar je nemogoče, če smo nenehno priklopljeni na računalnik, pametni telefon in podobne naprave. Preklop na TV lahko pomeni sprostitev, toda če dobro pomislimo, smo v resnici samo zamenjali napravo. Da pridemo do svojega bistva, bogate notranjosti, moramo imeti čas za razmišljanje in za razumevanje lastnih občutkov. Hoja podpira vse te procese, kar se pozna pri našem delu, v naši ustvarjalnosti in kakovosti življenja. Še posebej, če si med in po hoji vzamemo čas, da ozavestimo, zapišemo ali na drug način zabeležimo vse ideje in občutke, ki so se nam porodili med njo.
Kaj o hoji pravijo raziskave?
Poleg pozitivnega vpliva na fizično in duševno zdravje, ki se kaže v zmanjševanju srčno žilnih bolezni, krepitvi imunskega sistema, preprečevanju različnih vnetnih procesov, zmanjšanju stresa in občutkov tesnobe ter izboljšanju razpoloženja, so očitni tudi pozitivni učinki na krepitev kognitivnih sposobnosti in kreativnosti. Različne raziskave kažejo, da ustvarjalnost med hojo naraste za kar 60 %. Za pospešitev ustvarjalnega toka ni potreben maraton. Dovolj je že sprehod. Čajkovski se je vsako jutro, preden je začel ustvarjati glasbo, sprehajal. Einstein se je sprehajal po plaži, preden je začel reševati kompleksne izzive. Steve Jobs je najraje sestankoval med hojo. Vsi ti in mnogi drugi so razumeli hojo kot nepogrešljivi sestavni del življenja in ustvarjanja.
Da pridemo do svojega bistva, bogate notranjosti, moramo imeti čas za razmišljanje in za razumevanje lastnih občutkov. Hoja podpira vse te procese, kar se pozna pri našem delu, v naši ustvarjalnosti in kakovosti življenja.
Raziskovalci na Stanfordu so že leta 2014 objavili raziskavo s presenetljivimi rezultati, ki so podkrepili vlogo hoje kot poti do najboljših idej in izjemne ustvarjalnosti. Kaj so odkrili?
- Hoja je, z vidika generiranja novih, inovativnih idej, bistveno bolj učinkovita kot sedenje. Hoja v nas sproži divergentno razmišljanje, ki je, v nasprotju s konvergentnim razmišljanjem, katerega namen je rešiti določen problem, kreativno, odprto in nenehno odpira nove poglede in ustvarja nove rešitve.
- Največji misleci so bili znani po dolgih, nekajurnih sprehodih. Raziskava pa je pokazala, da se pozitiven vpliv hoje pozna že po 5 do 15 minutah in traja še dolgo potem, ko se že ustavimo. Zato si čim večkrat privoščimo kratek sprehod, preden sedemo in začnemo pisati, vrtinčiti možgane ali kakor koli drugače ustvarjati.
- Tesnejša vez z naravo vodi v večje zavedanje pomena skrbi za okolje. Posamezniki so bolj proaktivni v okoljskem pristopu in obnašanju. Redno sodelujejo v trajnostnih pobudah in aktivnostih, prevzemajo trajnostne navade in s svojim zgledom opozarjajo na dobre trajnostne prakse.
- Kadar nimamo možnosti skočiti ven, hodimo vsaj v zaprtih prostorih. Lahko se sprehodimo po hodnikih, se povzpnemo po stopnicah ali si privoščimo odmor na tekaški stezi, če imamo to srečo, da delamo v delovnem okolju, ki to omogoča. Namesto da pošiljamo elektronska sporočila ali uporabljamo telefon, raje stopimo do sodelavca. Vse je bolje od sedenja. In ni potrebno, da se spotimo od napora. Študija je pokazala, da je prijeten, lahkoten sprehod vse, kar naši možgani potrebujejo, da postanejo bolj ustvarjalni.
Kako opraviti z izgovori, ki nam preprečujejo, da ne preživimo več časa ob hoji na prostem?
Pomanjkanje časa. Začnimo z majhnimi koraki. Vstanimo malce prej kot običajno in popijmo kavo na vrtu ali balkonu, ali se s kavo za s seboj odpravimo do bližnje zelenice.
Namesto da si kosilo naročimo preko dostavljalcev hrane, raje skočimo ponjo sami in pojejmo v parku. Vsakodnevno gibanje umestimo v svoj urnik tako, kot umeščamo ostale obveznosti.
Nedostopnost ali prevelika oddaljenost od ustreznih površin. V vsakem okolišu se najdejo skriti zeleni kotički ali žepki, le poiskati jih moramo. Pojdimo v bližnji gozd, v botanični vrt, sprehodimo se skozi drevored, pojdimo v parke, v knjižnice pod krošnjami, na nabrežja reke, ki teče skozi mesto.
Pomanjkanje motivacije. Včasih je težko zbrati moč ali premagati lastno lenobo in se odpraviti ven. Postavimo si cilj in se po hoji nagradimo s kavico, rogljičem ali s tistim, kar nam najbolj sede. Po hoji, ne pred njo, kajti nagrado si je treba prislužiti, mar ne? Naj postane dnevni odhod v naravo naša stalnica, naša odvisnost, brez katere dan preprosto ne bo popoln.
Več v kategoriji Kariera
Razgovor za službo: 9 korakov, kako blesteti in izstopati
Maja Fister
Kaj počne administrativni menedžer: o ključnih nalogah in zmotah sodobnega poklica
Top 10 veščin za učinkovito vodenje projektov
Zvezdana Lubej
Delovna mesta prihodnosti: Ključne kompetence in veščine v administrativnem menedžmentu
