Počutje

Kaj vas polni, kaj vas prazni? Razstresite se!

Vitalna energija je sila, ki oživlja. V filozofiji joge to življenjsko energijo imenujemo prana (sanskrt). Teče po subtilnih energetskih poteh, ki so v energetskem telesu posameznika.

FOTO: Unsplash

Primarna vitalna energija nam je dana z gensko zasnovo. Nekateri imajo že ob rojstvu višji energetski potencial. Svojo življenjsko energijo se lahko naučimo upravljati. Razporejamo jo bolj smotrno, jo sproti dopolnjujemo in usmerjamo v različne dejavnosti, da jo udejanjimo. Pomanjkanje vitalne energije se občuti kot utrujenost, brezvoljnost, nezbranost. Presežek vitalne energije prinese hiperaktivnost, impulzivnost, razpršenost. Takrat, ko smo v energetskem ravnovesju, uživamo polno zdravje, vitalnost, čustveno stabilnost in umsko jasnost.

Nihanja vitalne energije so nekaj popolnoma običajnega

Na moč vitalne energije vpliva življenjsko obdobje. Kot otroci imamo več vitalne energije, ki s starostjo upada. Raven energije se čez dan spreminja. Najmočnejša je v svetlem delu dneva. Po obrokih se usmeri v prebavo in presnovo. Proti večeru se naravno umirja. Nanjo vplivajo letni časi, vremenske spremembe, menstrualni cikel, Lunin cikel in drugo.

Vitalno energijo lahko uravnovesimo

Med številnimi dejavniki, ki niso pod domeno naše svobodne volje, so tudi tisti, na katere imamo večji vpliv. Na količino vitalne energije in njen pretok imajo velik vpliv kakovost in dolžina spanja, izpolnjujoči osebni in poklicni odnosi, gibanje, kakovost prehrane, zadostna količina vode, uravnovešeno čustvovanje in stres.

Stres je eden največjih porabnikov vitalne energije

Takrat, ko smo v energetskem ravnovesju, uživamo polno zdravje, vitalnost, čustveno stabilnost in umsko jasnost.

Stres sam po sebi ni negativen. Dvigne vitalno energijo, izostri pozornost, poveča storilnost, okrepi voljo in motivacijo. Lahko je spodbuden in koristen.

Nevaren in škodljiv postane, ko je dolgotrajen, intenziven in ko je stresnih situacij preveč. Dolgoročno stres izprazni zalogo vitalne energije. Veliko vlogo ima tudi vzrok stresa oziroma vrsta stresnega dražljaja. V poslovnem okolju je to največkrat preobremenjenost s količino dela, visoka zahtevnost nalog, kratki časovni roki, pritisk doseganja rezultatov.

Vsak od nas stres različno zaznava in se nanj tudi drugače odziva

V ustvarjanje začetnega stresnega odziva v trenutku, ko zaznamo ogroženost, se izteče ogromno vitalne energije. Energija se zgosti, nakopiči in ustvari velik energetski potencial, ki se kanalizira skozi odziv. Odziv na stresni dražljaj je lahko soočenje (borba), umik (beg) ali otrplost (zamrznitev). V tej fazi smo zaradi povečane vitalne energije nemirni, razdražljivi, prepirljivi.

Dlje kot stresni odziv traja, več zalog vitalne energije porabi. Energija se troši tudi za uravnovešanje in odpravljanje posledic stresa. Dolgotrajen stres in ponavljajoča se izpostavljenost stresnim situacijam zmanjša in upočasni pretok vitalne energije. V nas se naseli občutek stalne utrujenosti, težave s koncentracijo, napadi panike ali tesnobe, depresija. Kronični stres spodbuja nenehno dejavnost simpatičnega živčnega sistema, sproščanje stresnih hormonov in napetost telesa. Dolgoročno vodi v izčrpanost, izgorelost in bolezen. Nepredelan stres pa ostane v notranjem spominu in čaka na naslednji sprožilec.

Kako se lahko spoprimemo s stresom


Več v kategoriji Počutje

Več člankov iz te kategorije