Kaj vas polni, kaj vas prazni? RazSTRESite se!
Vitalna energija je sila, ki oživlja. V filozofiji joge to življenjsko energijo imenujemo prana (sanskrt). Teče po subtilnih energetskih poteh, ki so v energetskem telesu posameznika.
FOTO: Unsplash
Primarna vitalna energija nam je dana z gensko zasnovo. Nekateri imajo že ob rojstvu višji energetski potencial. Svojo življenjsko energijo se lahko naučimo upravljati. Razporejamo jo bolj smotrno, jo sproti dopolnjujemo in usmerjamo v različne dejavnosti, da jo udejanjimo. Pomanjkanje vitalne energije se občuti kot utrujenost, brezvoljnost, nezbranost. Presežek vitalne energije prinese hiperaktivnost, impulzivnost, razpršenost. Takrat, ko smo v energetskem ravnovesju, uživamo polno zdravje, vitalnost, čustveno stabilnost in umsko jasnost.
Nihanja vitalne energije so nekaj popolnoma običajnega
Na moč vitalne energije vpliva življenjsko obdobje. Kot otroci imamo več vitalne energije, ki s starostjo upada. Raven energije se čez dan spreminja. Najmočnejša je v svetlem delu dneva. Po obrokih se usmeri v prebavo in presnovo. Proti večeru se naravno umirja. Nanjo vplivajo letni časi, vremenske spremembe, menstrualni cikel, Lunin cikel in drugo.
Vitalno energijo lahko uravnovesimo
Med številnimi dejavniki, ki niso pod domeno naše svobodne volje, so tudi tisti, na katere imamo večji vpliv. Na količino vitalne energije in njen pretok imajo velik vpliv kakovost in dolžina spanja, izpolnjujoči osebni in poklicni odnosi, gibanje, kakovost prehrane, zadostna količina vode, uravnovešeno čustvovanje in stres.
Stres je eden največjih porabnikov vitalne energije
Takrat, ko smo v energetskem ravnovesju, uživamo polno zdravje, vitalnost, čustveno stabilnost in umsko jasnost.
Stres sam po sebi ni negativen. Dvigne vitalno energijo, izostri pozornost, poveča storilnost, okrepi voljo in motivacijo. Lahko je spodbuden in koristen.
Nevaren in škodljiv postane, ko je dolgotrajen, intenziven in ko je stresnih situacij preveč. Dolgoročno stres izprazni zalogo vitalne energije. Veliko vlogo ima tudi vzrok stresa oziroma vrsta stresnega dražljaja. V poslovnem okolju je to največkrat preobremenjenost s količino dela, visoka zahtevnost nalog, kratki časovni roki, pritisk doseganja rezultatov.
Vsak od nas stres različno zaznava in se nanj tudi drugače odziva
V ustvarjanje začetnega stresnega odziva v trenutku, ko zaznamo ogroženost, se izteče ogromno vitalne energije. Energija se zgosti, nakopiči in ustvari velik energetski potencial, ki se kanalizira skozi odziv. Odziv na stresni dražljaj je lahko soočenje (borba), umik (beg) ali otrplost (zamrznitev). V tej fazi smo zaradi povečane vitalne energije nemirni, razdražljivi, prepirljivi.
Dlje kot stresni odziv traja, več zalog vitalne energije porabi. Energija se troši tudi za uravnovešanje in odpravljanje posledic stresa. Dolgotrajen stres in ponavljajoča se izpostavljenost stresnim situacijam zmanjša in upočasni pretok vitalne energije. V nas se naseli občutek stalne utrujenosti, težave s koncentracijo, napadi panike ali tesnobe, depresija. Kronični stres spodbuja nenehno dejavnost simpatičnega živčnega sistema, sproščanje stresnih hormonov in napetost telesa. Dolgoročno vodi v izčrpanost, izgorelost in bolezen. Nepredelan stres pa ostane v notranjem spominu in čaka na naslednji sprožilec.
Kako se lahko spoprimemo s stresom
Rešitev, ki je neposredna, a v sodobnem načinu življenja največkrat nesprejemljiva, je odstranitev vzroka stresa. Če to ni možno, nam preostane, da se na stres prilagodimo v želji, da se čim prej vrnemo v stanje umirjenosti in sproščenosti. Prilagodimo se lahko tako, da zmanjšamo svojo občutljivost na stres. Okrepljeno in vzdržljivo fizično telo z močnim imunskim sistemom se bo uspešneje kosalo s stresnimi izzivi. Razvijemo večjo čustveno odpornost in ne dovolimo, da se nas stresne situacije tako osebno dotaknejo. Sprejmemo odločitev, da svoje zdravje in dobro počutje postavimo na prvo mesto.
Na stres se lahko prilagodimo tudi tako, da poiščemo protiutež, s katero učinke stresa uravnovesimo in se na tak način razSTRESimo. V široki paleti različnih pristopov moramo najprej pri sebi prepoznati simptome stresa in ugotoviti, na kakšen način se stres odraža v nas. So njegovi vplivi pretežno telesni, energetski, čustveni ali mentalni? Morda se stres izrazi kot preplet simptomov na različnih plasteh našega bitja.
Kronični stres spodbuja konstantno dejavnost simpatičnega živčnega sistema, sproščanje stresnih hormonov in napetost telesa. Dolgoročno vodi v izčrpanost, izgorelost in bolezen.
Telesne simptome in znake stresa sprostimo z gibanjem
Odziv fizičnega telesa na stres se najpogosteje kaže kot pospešen utrip srca, hitro in plitvo dihanje, mišična napetost, potenje, tresavica, prebavne motnje, slabost, vrtoglavica, glavobol in drugi simptomi. Učinke stresa, ki se odražajo na telesni ravni, najučinkoviteje zmanjšamo preko gibalnih aktivnosti. Izbiramo lahko med različnimi športno rekreativnimi dejavnostmi. Priporočljivo je redno gibanje zmerne intenzivnosti. Naj ne ustvarja napora in povzroča utrujenosti, saj lahko prispeva k izčrpanosti, namesto da bi ublažilo posledice stresa.
Orodja, s katerimi se še lahko samopodpremo, so:
- nevrogeno tresenje, s katerim sprostimo mišične napetosti in nakopičeno energijo. Nekaj minut močno tresemo posamezne okončine in nato celo telo. Ustavimo se in v tišini opazujemo občutek.
- Samosvoj ples. Nekaj minut svobodno plešemo na izbrano živahno glasbo. Gibanja naj bodo spontana, nenačrtovana, razbremenjujoča.
- Praksa joge. Najbolj priporočljive so nežne zvrsti, kot so regenerativna joga, jin joga in meditativna joga.
- Sprehod v naravi, med katerim se napolnimo z barvami, zvoki in lepoto narave.
- Zavestno sproščanje. Leže na hrbtu, zaprtih oči potujemo s pozornostjo po posameznih predelih telesa in sprostimo napetosti.
- Trebušno dihanje. Ustvarimo umirjen, tekoč, povezan ritem diha, ki ga poudarjeno spustimo v področje nad popkom in v spodnje predele prsnega koša.
- Samomasaža ramen, vratu, lasišča ali obraza.
Napolnimo se in dvignimo svojo vitalno energijo
Če nas stres energetsko izprazni, vitalno energijo lahko obnovimo tako, da:
- se nastavimo sončni svetlobi,
- se nadihamo svežega zraka,
- se predamo v objem morske vode, si naredimo slano kopel ali se oprhamo,
- si privoščimo počitek,
- izrazimo hvaležnost drugim in jo podarimo sebi,
- občutimo zadovoljstvo z drobnimi stvarmi in s preprostimi trenutki.
Čustev ne zatrimo, ampak jih izrazimo
Stres lahko v nas sproži močan čustveni odziv. Zrcali se lahko kot strah, jeza, agresija. Občutek žalosti, nemoči, nesposobnosti, brezupa in sramu. Ko razumemo stresni mehanizem delovanja, sprevidimo, da nas poskuša obvarovati v trenutkih nevarnosti. Vzamemo ga kot opomnik in ga ne želimo več utišati, temveč sprostiti, tako da:
- Si dovolimo jokati ali kričati, če nam to pomaga kanalizirati višek nakopičene energije.
- Se pogovorimo z nekom, ki mu zaupamo. Svoje notranje doživljanje ubesedimo.
- Si zapojemo, zamrmramo ali zažvižgamo melodijo, ki jo povezujemo z udobjem in ugodjem.
- Poslušamo glasbo, ki nas umiri in razvedri.
- Objamemo ljubljeno osebo. Objem sprosti hormone sreče, spodbudi občutek sprejetosti in varnosti.
Pozornost obrnimo navznoter
Če nas stres popelje v stanje zmedenosti, osuplosti, zmanjšane pozornosti in prinese težave z nespečnostjo, je to znak, da se v nas odraža na mentalni ravni.
Pomagajo:
- samoopazovanje in samospraševanje,
- spodbuden notranji samogovor,
- prepoznavanje sprožilcev,
- zavedanje omejujočih prepričanj in sprememba mentalne naravnanosti,
- čuječnost,
- meditacija.
Ste pripravljeni na celovito spremembo življenjskega sloga?
Vsi ti pristopi na različnih ravneh začasno spremenijo psihološko-fiziološko stanje našega bitja. Tisto, k čemur nas stresni odziv v resnici spodbuja, je celovita sprememba življenjskega sloga:
- Izberimo polnovredno rastlinsko prehrano (zelenjava, sadje, oreščki, žita, stročnice).
- Odpovejmo se nikotinu, omejimo alkohol, kofein, sladkor, maščobe.
- Vzemimo si več časa zase.
- Opustimo ne podporne vzorce razmišljanja in delovanja.
- Izberimo delo s področja svojega življenjskega poslanstva.
Za to sta potrebni močna notranja motivacija in trdna odločenost. Sprememba je mogoča le, če smo dozoreli. To je trenutek, ko se ne želimo več vrteti v ponavljajočem se krogu in smo pripravljeni storiti vse, kar je potrebno, da prenehamo trpeti.