JESEN NA KROŽNIKU NA BOLJ FIT NAČIN
Jesenskim nizkim temperaturam neizogibno pritiče tudi sprememba na naših jedilnikih. Namesto solate, kot glavni obrok, se vse bolj priležejo tople jedi na žlico.
Če pokukamo v kuhinje svojih dedkov in babic, ugotovimo, da so jedi na žlico pri njih pogosto zastopane tudi poleti, na primer pašta fižol, boranja, obare, sladko zelje … Veliko tradicionalnih jedi lahko pripravimo po načelu uravnoteženega obroka, le malo je treba premisliti, kako prilagoditi tradicionalne recepte. Ti so običajno bogati z maščobo in ogljikovimi hidrati, to sta glavni skupini makrohranil, ki nas oskrbujeta z energijo. A roko na srce ... energijsko bogate hrane je danes, za razliko od morda samo pred 50. leti, zares v izobilju. In ravno zato je smiselno in potrebno, če želimo krepiti svoje zdravje, biti pri kuhanju pozoren še na kaj drugega kot le na okus. Okus dajo jedem maščoba, sol in sladkor. Poglejmo si, kako ohraniti tradicionalen okus jedem in hkrati vzdrževati težo ali celo izgubiti kakšen kilogram.
Dodatek vlaknin in beljakovin: Bolj zdrava različica ričeta
Poglejmo kar na primeru. Ričet je ena takšnih tradicionalnih jedi, sestavljena iz fižola, ječmenove kaše, graha, korenja, ponekod še krompirja in koruze ... Vse naštete sestavine so viri ogljikovih hidratov. Če izhajamo iz dejstva, da je za naše dolgoročno zdravje potrebno, da imamo pol obroka zelenjave, lahko hitro sklepamo, da v ričetu zelenjave v pravem pomenu niti ni. Lahko vključimo por, zeleno bučko, več barv paprike, paradižnik, nadzemno kolerabico, po kuhani jedi lahko potresemo drobnjak ali peteršilj in tako jedi dodamo vlaknino ter povečamo volumen. Morda lahko krompir izpustimo in ga nadomestimo s kolerabo, morda celo drobno narezano cvetačo ali čajoto. Namesto klasičnih mastnih kosov mesa ali klobas lahko za mesni del dodamo prekajeno svinjsko ribico, ki ima več beljakovin in izrazito manj maščob kot prvi dve izbiri. Torej v jed smo dodali zelenjavo in izbrali pust vir beljakovin namesto mastnega. Še vedno pa nam manjka zelenjava. To spretno rešimo tako, da poleg pojemo še skledo solate. A tu spet pozor. Če izberemo kuhano rdečo peso, je to že bolj škrobnato živilo, enako fižolova solata. Bolj primerna v tem primeru je solata iz zelenjave, ki ne vsebuje veliko škroba, na primer zelje, endivija, radič, ledenka, lahko tudi surovo kislo zelje ali repa, rukola, kar imamo radi in kar imamo na razpolago. Tu ne škodi omeniti dejstva, da je večja verjetnost, da bomo pojedli več zelenjave, če si bomo pripravili mešano solato, namesto dolgočasne zelene solate. Solata iz zelja, rdečega radiča, rukole in morda še kalčkov bo prava popestritev in bo šla veliko bolj v slast kot samo skleda enobarvne solate. Znano je, da rdečega mesa ni priporočljivo jesti vsak dan, zato lahko za malo raznolikosti en dan ričet jemo z mesom, naslednji dan mu dodamo popečen tofu. Možnost je tudi, da jemo čisto »zelenjavni ričet«, poleg pa pojemo solato z jajci ali pa zrnat sir in na tak način beljakovinsko dopolnimo jed. Glede na to, da je pomanjkanje časa danes vsakdanja realnost, je lahko celo koristno, če jedi skuhamo v velikih količinah in jih jemo na primer tudi tri dni. Če nam to ne ustreza, pa morda dva dni in eno porcijo spakiramo še za v skrinjo. Za enolončnice sicer rečemo, da so večkrat pogrete boljše, a z vidika varnosti hrane se priporoča, da seveda drugi ali tretji dan pogrejemo le količino, ki jo bomo takrat pojedli, preostanek pa ustrezno shranimo. Po enakem principu lahko dodelamo sestavo na primer pasulja – poleg fižola dodamo še drobno zmlete melancane, bučke, papriko, ali če nam je poleti uspelo vložiti kaj sataraša, lahko zmiksamo in dodamo le tega. Moke v enolončnico res ni treba dodajati, raje pretlačimo na primer del fižola ali krompirja in na tak način zgostimo jedi. Enako pri golažu izpustimo moko in raje uporabimo več čebule, dodamo lahko tudi drugo zelenjavo, na primer drobno naribano hokaido ali masleno bučo, ki bo sicer malo popestrila okus golaža, a hkrati obogatila s provitaminom A.
