Počutje

Izgorelost na delovnem mestu: strategije za preprečevanje

Izgorelost ni le občutek utrujenosti, je kompleksna vrsta telesnih, čustvenih in mentalnih simptomov, ki se kažejo kot posledica dolgotrajnega stresa in neuravnoteženega življenja. Ste se kdaj spraševali, kako ohraniti produktivnost in dobrobit zaposlenih? Hiter tempo, previsoka pričakovanja in stalni stres lahko pripeljejo do čezmerne izčrpanosti.

Med pogoste znake izgorelosti sodijo izčrpanost, pomanjkanje motivacije, občutek nemoči, zmanjšana učinkovitost pri delu, kar resno vpliva na produktivnost, zadovoljstvo, zdravje, dobro počutje posameznika ter dolgoročno uspešnost organizacije.

Franklov pristop k reševanju izčrpanosti

Izgorelost se pojavi, ko se izčrpamo do te mere, da pozabimo nase, na lastne potrebe, se osredotočamo le na tiste naloge, ki se nam zdijo nujne in obvezne ter na koncu ugotovimo, da niti teh več ne zmoremo izpeljati. Viktor Frankl, iznajditelj logoterapije in eksistenčne analize, »tretje dunajske šole« psihoterapije, navaja, da je človek tridimenzionalno bitje: telesno, duševno in duhovno. Poudarja celostni pogled na človeka, poleg uma in telesa obstaja tudi duševna, življenjska energija. Če ji ne posvetimo pozornosti in je ne negujemo, lahko to negativno vpliva na naše zdravje.

Individualen in organizacijski problem

Izgorelost na delovnem mestu ni zgolj individualni problem, je tudi organizacijski. S premišljenimi strategijami, usmerjenimi v skrb za dobrobit zaposlenih, lahko organizacije ustvarijo okolje, kjer se izgorelost zmanjša, produktivnost pa poveča. Redno spremljanje delovnih obremenitev ter izvajanje ocen tveganja identificira problematična področja in omogoči pravočasno ukrepanje za preprečevanje izgorelosti.

Izgorelost ni le občutek utrujenosti, je kompleksna vrsta telesnih, čustvenih in mentalnih simptomov, ki se kažejo kot posledica dolgotrajnega stresa in neuravnoteženega življenja.

Razlike v doživljanju obremenitev med generacijami

Pritiske in izzive v delovnem okolju različne generacijske skupine doživljajo različno. Generacija srednjih let je še vedno pogosto obremenjena s strahom pred izgubo zaposlitve, predsodki o menjavi službe ter pomanjkanjem veščin, kako jasno izraziti svoje meje in reči "ne" dodatnim obremenitvam. Aljoša Bagola v svoji knjigi: Kako izgoreti in vzeti življenje v svoje roke navaja, da moramo za zadovoljstvo najprej v življenju reči »dovolj«.