Odnosi

Dvajset načinov, kako obvladati stres na delovnem mestu (1. del)

Najuspešnejši so tisti, ki se naučijo obvladovati življenje s čim manj stresa ter čim več optimizma in ustvarjalnosti. Ljudje, ki obvladujejo stres, so srečnejši in zaslužijo več. Živimo v dobi preobilja in neslutenega tehnološkega razvoja, ki naj bi nam prinesel več blaginje in več prostega časa. Toda zdi se, da je ravno obratno.

stres na delovnem mestu
stres na delovnem mestu

Foto: Fotolia

Vsi družbeni presežki v nas porajajo občutek nujnosti, vedno težje se upiramo vsakdanjim pritiskom in vse manj imamo časa zase. Danes bolj kot kdajkoli potrebujemo napotke, kako obvladovati in nadzirati neprestane zahteve in obvladati krmilo v vse bolj razburkanem vsakdanu. Predstavljamo vam, kaj stres je, kako se ljudje odzivamo nanj, kako ugotovimo, kaj nam ga povzroča ter dvajset domiselnih načinov, kako se lahko ubranimo vsakodnevnih pritiskov.

Definirati stres je kot »pribiti žolco na drevo«. Podobno kot definirati srečo. Vsi vemo, kaj to je, a nihče ne zna tega dobro ubesediti.

Definirati stres je podobno kot definirati srečo

Očitno gre pri stresu za hudo resno zadevo. Ko sem vtipkala v Google besedo stres, sem dobila več kot 33.900.000 zadetkov. Ko pa sem vtipkala angleško besedo stress, pa kar 521.000.000. Kljub temu stresa ni lahko opredeliti. Tudi strokovnjakom ne. Definirati stres je kot »pribiti žolco na drevo«. Podobno kot definirati srečo. Vsi vemo, kaj to je, a nihče tega ne zna dobro ubesediti. Nekoč sem v moških toaletnih prostorih prebrala zelo sočno definicijo stresa: »Stres nastopi, ko otresate svoj organ. Večji kot je, bolj ga morate stresti. Logično torej je, da večji doživljajo več stresa.« Malo za šalo, malo pa tudi zares. Iz te straniščne zgodbe vendarle izvira nauk: večje kot so naše zahteve in pričakovanja, več stresa utegnemo doživljati. Stres je neskladje med dojemanjem zahtev na eni strani, in dojemanjem sposobnosti za obvladovanje teh zahtev na drugi. Poudarek je torej na dojemanju dejanske zahtevnosti v primerjavi z vašim dojemanjem situacije. Doživljanje stopnje stresa je vselej zelo subjektivno in odvisno od posameznika in njegovega soočenja z okoliščinami.

Veliko ljudi je že poskušalo zamenjati okolje in tako zmanjšati stres, toda stres je prišel za njimi tudi v novo okolje. Stresu ni moč ubežati, lahko pa se naučimo nanj primerno odzivati.

Razumevanje stresa je preprostejše kot abeceda

Stres je dokaj preprosto razumeti s pomočjo modela čustvene stiske. Model ABC predstavlja formulo z naslednjimi spremenljivkami:

•  A  predstavlja aktivirajoči dogodek, sprožitveno situacijo (stresor);

•  B  predstavlja miselno bazo oziroma prepričanja, misli ali dojemanje elementa A, torej stresorja;

C predstavlja naš celovit odziv, ki se odraža v naših čustvenih, telesnih in vedenjskih posledicah, ali drugače rečeno, to je stres, ki nastane zaradi prepričanj, ki jih imamo o situaciji.

Oglejmo si primer, kako to deluje v praksi. Predstavljajte si, da sedite v avtomobilu, zagozdeni v prometni gneči in napoteni na pomemben sestanek za službo. Promet postaja vse bolj neznosen in tega res niste pričakovali. Postajate živčni, dlani se vam potijo … skratka, ste v stresni situaciji.

Če prevedemo:

A: zamujam na razgovor za službo (dogodek oz. stresor),

B: ne bo mi uspelo priti pravočasno, ne bom dobil te službe (miselna baza),

C: zaskrbljenost, panika, potne dlani in hitro dihanje.

Da, tako preprosto nastaja stres. Razumeti ga je res lažje kot abecedo. Model ABC izgleda prepričljiv, toda naše babice pravijo, da včasih ni bilo toliko stresa. Kje pravzaprav tičijo izvori stresa, in ali so stres doživljali že naši predniki?

Spremenite dihanje in spremenili boste počutje. Dihanje se vam verjetno zdi samoumevno. Toda večina ljudi pod stresom »pozabi« pravilno dihati. Dihanje pod stresom postane hitrejše in plitkejše.

Od kod vendar izvira ves ta stres?

Danes imamo precej manj prostega časa kot pred petdesetimi leti. Navkljub vsem izumom in iznajdbam, ki naj bi nam olajšale življenje in omogočile več prostega časa, le-ta izginja:

• izpostavljeni smo številnim spremembam v kratkem časovnem obdobju;

• pestijo nas nenehne gospodarske krize;

• tisti, ki so zaposleni, doživljajo stres zaradi službe, nezaposleni pa zato, ker službe nimajo;

• večina jih poroča, da stresu tudi doma ne morejo ubežati;

• vsi doživljamo stres zaradi neprestano spreminjajoče se tehnologije;

• povrh vsega pa malodane vsi doživljamo vsakodnevne nadloge, ki prinašajo stres, kot na primer spor s sosedom, neprijazna prodajalka…

Brez dvoma, življenje je postalo zahtevnejše in okolje, v katerem živimo in delujemo, je polno stresorjev. Veliko ljudi je že poskušalo zamenjati okolje in tako zmanjšati stres, toda stres je prišel za njimi tudi v novo okolje. Stresu ni moč ubežati, lahko pa se naučimo nanj primerno odzivati.

Značaj in odnos do življenja določata, koliko stresa doživljate

Se vam vedno mudi? Ste zelo tekmovalni? Vas bolj skrbi, kaj bi se lahko zgodilo, kot to, kar se dejansko dogaja. Izpolnite vprašalnik in preverite, ali ni morda vaše življenje bolj stresno zaradi vašega značaja.

Trije nasveti, kako se izogniti vedenju tipa A

Za vas sem pripravila tri nasvete, kako se lahko čim bolj izognete vedenju tipa A in ohranite osebno uspešnost ter postanete še bolj učinkoviti:

1. dopustite tudi drugim, da zmagajo: ne skušajte vedno tekmovati z drugimi. Dopustite tudi drugim, da včasih zmagajo. Lahko se pohvalite, da ste velikodušni. Poskusite pohvaliti tudi druge in jim pomagajte, namesto da jih vedno skušate preseči. Sprijaznite se s tem, da prepuščanje opravil drugim ne pomeni vašega neuspeha. Dovolite drugim, da vam pomagajo, zaradi tega bodo občutili, da vas potrebujejo.

2. izkoristite promet na cesti za trening vedenja tipa B: ko vozite, zavestno dovolite drugim voznikom, da vas prehitevajo ali da v semaforiziranem križišču speljejo pred vami. Če vas na cesti kdo izsili, mu z nasmehom pomahajte. Ob tem se spomnite še na to, kolikokrat ste vi to naredili drugim. Če stojite v koloni, zavestno dovolite, da se nekaj ljudi vrine pred vas, ne da bi se jezili.

3. hobiji so krasno zdravilo: začnite se ukvarjati z rekreacijsko dejavnostjo na prostem. Tek, kolesarjenje, ribarjenje, pohodništvo. Začnite se ukvarjati z dejavnostjo, ki zahteva veliko zbranosti, pomirja značaj in srce kot na primer vezenje, lončarjenje, slikanje, rezbarjenje … V miru preberite napeto knjigo. Ne izpuščajte strani ali listajte po koncu knjige. Berite le eno knjigo naenkrat.

Prvi opozorilni znaki stresa

Stres ne pride kar čez noč. Opazujte se in ga pravočasno prepoznajte. Znaki in simptomi stresa so lahko tako neznatni, da jih niti ne opazite, lahko  pa so tudi zelo dramatični, kot je na primer srčni zastoj ali infarkt. Resnejše težave nastopijo po obdobjih dolgotrajnega stresa. Da do teh ne bi prišlo, bodite pozorni na začetne in blažje simptome stresa. Če pri sebi opažate katerega ali več izmed spodnjih znakov, je čas, da se načrtno lotite obvladovanja stresa.

Nekaj stresa je sicer dobrodošlega, ker nam pomaga premagovati meje, toda kadar ga je preveč, lahko zbolimo. Če ste pri sebi prepoznali skupaj več kot deset simptomov, je stvar že hudo resna. Stres namreč vpliva na vsak telesni sistem ali del telesa. Telo izloča pretirane količine adrenalina, s katerim se prav tako lahko zasvojimo. Stres lahko poslabša tudi stanje drugih bolezni in je povezan s petimi glavnimi vzroki smrti: z boleznimi srca, rakom, boleznimi pljuč, nesrečami in s samomori.