DUŠEVNO ZDRAVJE ZAPOSLENIH V SLOVENSKIH PODJETJIH JE VEDNO VEČJA PRIORITETA
Epidemija koronavirusa je izpostavila, kako krhko je posameznikovo duševno zdravje in kako pomembno je, da zanj ustrezno skrbimo. Ob tem so se tudi delodajalci začeli vedno bolj zavedati svoje vloge pri ohranjanju in krepitvi duševnega zdravja zaposlenih, kar je še kako pomembno v dandanašnjih negotovih in nepredvidljivih časih.
Trend rasti težav v duševnem zdravju
V zadnjih nekaj letih v Sloveniji beležimo porast težav v duševnem zdravju prebivalstva. Slednje kažejo tako vsakoletni statistični podatki o bolniških odsotnostih zaradi vedenjskih in duševnih motenj kot podatki o deležu prejemnikov zdravil za zdravljenje duševnih motenj. Slovenija ima enega najvišjih količnikov samomora v Evropski uniji, kar prav tako nakazuje na slabše duševno zdravje prebivalstva. A ni tako samo v Sloveniji, tudi v drugih razvitih državah se duševno zdravje prebivalstva slabša. Zakaj je tako, je težko z gotovostjo trditi, saj je dejavnikov, ki vplivajo na posameznikovo duševno zdravje zelo veliko in se medsebojno prepletajo. Eden od dejavnikov, ki vplivajo na porast težav v duševnem zdravju, so vsekakor negotove družbene in gospodarske razmere, v kakršnih smo se trenutno znašli. Strah pred korona virusom je še vedno močno prisoten, hkrati ljudi vedno bolj skrbijo obeti gospodarske in finančne krize. Dlje časa prisotni občutki strahu, nemoči in nepravičnosti lahko zamajejo naše duševno ravnovesje in vodijo v pojav težav v duševnem zdravju (npr. težave pri spoprijemanju z vsakodnevnimi obremenitvami, težave z uravnavanjem lastnih čustev, slaba samopodoba, čezmerno uživanje alkohola ali psihoaktivnih snovi, težave s spanjem …). Če prepoznamo znake težav v duševnem zdravju in pravočasno ukrepamo, lahko preprečimo, da bi se te težave poglobile in razvile v duševne motnje.
