Komunikacija

DOVOLIMO SI BITI ZAVISTNI IN SEBIČNI

Stalne spremembe, negotovost, vedno novi izzivi ter visoka pričakovanja drugih in nas samih nas silijo v nenehne primerjave, od koder je samo še korak do zavisti. Razvoj tehnologije in digitalizacija sta nas privedla v obdobje stalne povezanosti, ko smo vedno in povsod na voljo drugim. Vsak najmanjši odklon od tega že pomeni sebičnost. Tako zavist kot sebičnost imata močan negativni prizvok, ki pa ju z zavestnim ravnanjem lahko obrnemo v dobro sebi in drugih.

ZAVIST

Zavist se pojavi, ko se začnemo ukvarjati in primerjati z drugimi in ko ta primerjava ni v korist nam. Glavno besedo dobi naš notranji kritik, ki nas opozarja na to, kaj vse so dosegli drugi, sami pa nimamo ničesar pokazati, se z ničimer pohvaliti. Psihologi so ugotovili, da lahko to čustvo usmerimo v neupoštevanje ali zmanjševanje uspehov in vrednosti tistih, ki jim zavidamo, da bi sami bili videti boljši. Govorimo o zlonamerni ali negativni zavisti. Lahko pa se naučimo uspeh drugih pretvoriti v spodbudo za lasten napredek in razvoj. Govorimo o neškodljivi ali pozitivni zavisti, ko nas dosežki drugih motivirajo, da bi jih posnemali in bili uspešni tudi sami. V letu 2011 je raziskava med nizozemskimi študenti pokazala, da so pozitivno zavistni bolj zavzeto študirali in uspešneje zaključili študij. Nekatere druge raziskave so potrdile, da pozitivna zavist okrepi posameznikovo pozornost in sposobnost pomnjenja, ga spodbuja k postavljanju vedno višjih ciljev in mu daje potrebni zagon, da jih doseže.

Zavist v podjetništvu in kako jo obrniti sebi in drugim v korist?

Tako kot pozitivna zavist lahko olajša pot do podjetniškega uspeha, jo negativna oteži ali močno upočasni. Izbira je naša. Podjetniki nenehno spremljajo in procesirajo različne informacije in se primerjajo z drugimi na trgu. Pogoste primerjave, še posebej, če gredo v korist konkurentom, pa rade vodijo v zavist.

Občudujmo ljudi, kakršni bi radi bili sami, veselimo se njihovih uspehov, ne praznujmo ob njihovih neuspehih in se od njih predvsem učimo.

Če je ta negativna, se bistveno zmanjša- ta sposobnost podjetnika za odkrivanje in implementacijo novih idej. Zakaj? Ker posamezniki vso svojo pozornost in energijo usmerjajo proti subjektu zavisti na škodo lastnega razvoja in razvoja svoje dejavnosti. Na drugi strani pozitivna zavist krepi željo po izboljša- nju lastnega položaja in hitrejšem razvoju. Spodbuja generiranje idej, okrepi sposobnost zaznavanja novih priložnosti in ustvarjalni zagon. In kako zavist, na katero vsaj občasno ni imun noben podjetnik, usmeriti v pozitivno? Tako, da:

Raziskave kažejo, da podjetniki, ki v svojih nastopih odkrito govorijo o uspehih in napakah, v prisotnih hitreje spodbudijo željo po izboljša- nju lastnega pristopa.

Zavist na delovnem mestu, kako preprečiti njen negativni vpliv in z njeno pomočjo bolje delovati