ADMA

Delo na daljavo in tveganje za pojav mobinga

Izbruh epidemije covid-19 je takorekoč čez noč povzročil velike spremembe v načinu dela. Veliko delodajalcev je tako zaposlenim omogočilo delo od doma in ob tem spoznalo, da je ob podpori tehnologije možno zelo veliko stvari delati na daljavo, zato lahko pričakujemo, da se bo njegov obseg bistveno povečal. Prav zato je zdaj izjemno pomembno vzpostavljanje novih protokolov sodelovalne organizacijske kulture, ki bo zmanjševala tveganja za pojav mobinga pri delu na daljavo.

Mobing obstaja tudi pri delu na daljavo

Psihično in čustveno nasilje pri delu na daljavo ne bo izginilo, čeprav bi kdo pomislil, da ga je manj kot pri opravljanju dela v klasičnih delovnih okoljih. Načini, kako se mobing izkazuje pri delu na daljavo, so v marsičem enaki tistim, ki jih lahko opazujemo v pisarnah - povzročitelj mobinga se bo pokazal v svojih vedenjih in ravnanjih oz. v procesih komunikacije, ne glede na to, ali se ta odvija v sosednji pisarni, ali pa po videokonferenčnem klicu oz. na sodelovalnih spletnih platformah. 

Neprimerna vedenja in ravnanja, kot recimo neprimerni komentarji, pristranski ali diskriminatorni pogledi, klevetanje, širjenje govoric, nenehno kritiziranje dela, dajanje nejasnih pripomb, zavajajoča navodila, cinizem … in druga sovražna vedenja, najdejo celo več prostora za skrivanje na spletnih platformah, ki jih upravljavci ne nadzorujejo.

Pri delu na daljavo je potrebno biti še posebej pozoren na to, da se »slišijo« glasovi vseh. So zaposleni, ki so bili prej aktivni ali glasni sodelavci, nenadoma veliko tišji? Ali na sestankih in delovnih pogovorih mešanih skupin uravnoteženo sodelujejo ženske in moški, starejši in mlajši. Kakšen je prevladujoč ton? Če pride do nesoglasij, kako se ta razrešujejo? Se razhajanja preprosto zadušijo ali se odpre razprava, da se razhajanja odpravijo? Je možno prepoznati osebe, ki pogosto ignorirajo pravila diskusije na spletnih sestankih ali celo nenehno zamujajo? Pri delu na daljavo je tudi večje tveganje, da se posamezniki počutijo socialno izolirane oz. imajo občutek, da so »odrezani« od dogajanja. Se kdaj vodja z njimi pogovarja o njihovem počutju? 

Zaposleni, ki delajo na daljavo, se na psihično in čustveno nasilje najpogosteje odzovejo tako, da se umaknejo od dela in sodelavcev. Če zaposleni (ali več njih), nenadoma postane nedejaven, je čas za preverjanje organizacijske kulture kot tudi varnosti delavca v njegovem virtualnem delovnem okolju. Večina internih organizacijskih politik še ne odraža (vsaj ne v zadostni meri) posebnosti dela na daljavo. Jasne politike za preprečevanje psihičnega in čustvenega nasilja in ostalih oblik diskriminacije so bistvene, da zaposleni razumejo, ali se tisto, kar doživljajo, šteje za mobing in kako lahko postopajo v primeru suma mobinga.


Več v kategoriji ADMA

Več člankov iz te kategorije