Odnosi

Delitev motivacije: Kar deluje zame, lahko druge pusti popolnoma hladne

V prejšnji številki revije sem pisala o samomotivaciji: kako motivirati sebe in slediti zastavljenim ciljem. Za vodje je sposobnost samomotivacije zelo pomembna. A če smo sami motivirani, to še ne pomeni nujno, da znamo motivirati tudi svoje sodelavce. Potrebno je veliko več. Kot vodje moramo znati najti ključ do tega, kar motivira vsakega posameznika.

Kako raste motivacija?

Z motivacijo ljudi se je ukvarjal že Abraham Maslow, ki je leta 1943 napisal članek »A Theory of Human Motivation« (Teorija človeške motivacije). V njem je razdelil človeške potrebe na osnovne oz. nižje in višje potrebe. Prve so pomembne za preživetje, druge za razvoj in osebno rast. Pogoj, da človek začuti potrebo na višji ravni, so predhodno zadovoljene potrebe na nižji ravni.

Četudi imamo krasne medsebojne odnose, prijetno vzdušje v oddelku ter možnost izobraževanja, zaposleni ne bo motiviran in bo odšel iz podjetja, če s plačo ne bo mogel preživeti sebe in družine. Šele ko imamo zagotovljeno varnost in osnovne potrebe za preživetje, se v nas rodijo potrebe na višjih ravneh.

Enako se je treba zavedati, da bo zaposleni s plačo, s katero si bo potešil potrebo po varnosti preživetja, začel hrepeneti po medsebojnem razumevanju, dobrih odnosih in sprejetosti v kolektivu. Če tega v podjetju ne bo deležen, mu bo motivacija padla. Taki zaposleni so neproduktivni ali zapustijo podjetje. Zgodi se, da je zaposleni pripravljen delati v drugem podjetju celo za nekoliko nižjo plačo, če bo ocenil, da bo tam deležen bistveno boljših odnosov.

Vse je v denarju. Mar res?

Denar je plačilno sredstvo za opravljeno delo. Psiholog Frederick Herzberg je preučeval, kako vpliva zadovoljstvo pri delu na učinkovitost in motiviranost človeka. Dejavnike, ki vplivajo na to, je razdelil na motivatorje in higienike.

Denar je motivacijski element, (le) kadar naše osnovne življenjske potrebe niso zadovoljene. Ko te zadovoljimo, se nam pojavijo potrebe na višji ravni. To so potreba po vključenosti, po spoštovanju, izobrazbi, izpolnitvi in samouresničitvi. Denar na tej ravni postane zgolj higienik. Zato trditev, da denar motivira ljudi, ne drži za vse ljudi.