Komunikacija

Coworking: Ste za delo v miru ali živite za energijo drugih?

Kaj bi odgovorili, če vas vprašam, zakaj radi sodelujete? Večina bi vas odgovorila, da sodelujete zaradi občutka pripadnosti in sprejetosti v skupino, saj smo družabna bitja, ki se ne morejo razvijati brez interakcije z drugimi ljudmi; občutka enakovrednosti in priznanja našega prispevka k skupnemu cilju ali dejavnosti; občutka sprejetosti in doseganja skupnega cilja, saj čutimo večje zadovoljstvo in motivacijo za delo, če ga opravljamo skupaj z drugimi ljudmi, ki imajo podobne cilje in vrednote; novih izkušenj, znanja in spretnosti, saj se lahko učimo drug od drugega; sprostitve in možnosti, da pozabimo na vsakodnevne skrbi.

Vse te potrebe lahko zadovoljimo tudi prek sodelovanja v coworking prostorih, kjer lahko srečujemo nove ljudi, si izmenjujemo izkušnje in ideje ter skupaj ustvarjamo in rastemo. V času vzpona industrije, ko smo se ljudje čutili odtujene od dela in smo bili samo orodje, so cvetela društva in druženja, kjer smo v prostem času zadovoljevali zgoraj naštete potrebe. V času digitalizacije in individualizacije dela, ko nas je veliko postalo samostojnih ali del majhne organizacije, je potreba po izmenjavi mnenj in mreženja vse prej potreba kot nebodigatreba.

Pomislite, kako ste se počutili v mesecu marcu 2020? Se še spomnite? Večina nas je občutila negotovost. Marsikdo je občutil strah in odtujenost, izoliranost. Vsi strahovi so bili realni. Zaprtje podjetij, nezmožnost poslovanja in omejitve gibanja so povzročili veliko gospodarsko škodo, zato so se mnogi bali, da bodo izgubili svoja delovna mesta in ne bodo mogli preživljati svojih družin. Omejitev druženja in zapiranje javnih prostorov je pomenilo, da so se ljudje manj družili in srečevali s prijatelji in družino, kar je lahko privedlo do občutka osamljenosti in socialne izolacije.

Vsi ti strahovi so lahko povzročili velik stres in tesnobo med ljudmi, še posebej zaradi nenadne in nepričakovane spremembe življenjskih razmer. Na drugi strani pa so med nami nekateri prav gotovo občutili svobodo. Občutki so vedno osebni. Nekateri so se hitro prilagodili novim razmeram, medtem ko so se drugi soočili s težavami in stresom, povezanimi s spremembami.

Prvi coworking prostori so bili namenjeni predvsem tehnološkim delavcem in start-upom, ki so delali od doma in si želeli deliti pisarniški prostor ter sodelovati s podobno mislečimi ljudmi.

Nekateri so uživali v delu od doma, saj so se izognili vsakodnevnemu stresu, povezanem z vožnjo na delo in nazaj, drugi pa so se počutili izolirani in osamljeni, ker so se morali soočiti s popolnoma novim načinom dela. Ljudje, ki so se prej navadili na delo v pisarni ali drugem poslovnem okolju, so se morda počutili nepripravljeni na spremembe, ki jih je prineslo delo od doma. Morda niso imeli ustrezne opreme in pripomočkov za delo od doma, kar je lahko povzročilo težave z zdravjem in produktivnostjo. Poleg tega so se morali ljudje navaditi na komuniciranje s sodelavci in strankami po spletu in drugih digitalnih kanalih, kar je lahko bilo zelo drugače od navajenega načina komunikacije v pisarni. Nekateri so se morda počutili manj produktivni, ker so se morali soočiti z dodatnimi motnjami, kot so družinski člani, hišni ljubljenčki in drugi viri motenj. Obstajali pa so tudi ljudje, ki so se zaradi delovne situacije počutili zelo tesnobno in stresno. To je lahko posledica pritiska, da morajo ohraniti svoje delovno mesto, ali pa preprosto občutka izolacije in pomanjkanja druženja z drugimi.

Povzeto po raziskavi: Delo na domu in platformsko delo iz leta 2021, je delo na domu več kot dve leti stalnica na slovenskem trgu dela; ravno tako se je v tem času močno razmahnilo platformsko delo. Podatki so bili pridobljeni z anketo med člani ZDS, na katero se je odzvalo več kot 200 anketirancev, s fokusnimi skupinami z različnimi deležniki na trgu dela (sindikati, delodajalci in njihovimi predstavniki, inšpektorji in drugimi strokovnjaki). Anketiranci kot realen izziv opredelijo ohranjanje družabnih stikov med zaposlenimi, objektivnost presojanja uspešnosti zaposlenih, menedžment talentov in karier zaposlenih, ohranjanje organizacijske kulture ter timsko delo.

Srednja pot: coworking prostori

Marsikdo je že uvedel hibriden način dela, ki predstavlja kombinacijo med delom od doma in delom na lokaciji podjetja. A kako lahko doživimo občutek sprejetosti in podpore, če smo samostojne ali članice manjšega tima? Pravi odgovor je coworking prostor!

Koncept coworkinga izvira iz ZDA, kjer se je prva skupnost coworkinga začela oblikovati v San Franciscu leta 2005. V tem času so bili coworking prostori namenjeni predvsem tehnološkim delavcem in zagonskim podjetjem, ki so delali od doma in si želeli deliti pisarniški prostor ter sodelovati s podobno mislečimi ljudmi. Koncept se je hitro širil po svetu, saj se je izkazal kot učinkovita rešitev za številne poslovne težave, ki so jih imeli posamezniki in manjša podjetja. Danes je coworking priljubljena izbira za podjetnike, samostojne delavce in manjša podjetja, ki si želijo izboljšati delovne pogoje, si deliti pisarniški prostor in imeti dostop do skupnih storitev, kot so internet, tiskalniki, kuhinje in skupni prostori. Koncept coworkinga se je sčasoma razvil in razširil na različna področja, kot so umetnost, oblikovanje, izobraževanje in zdravstveni sektor. Danes obstaja veliko različnih coworking prostorov po vsem svetu, ki se osredotočajo na različne panoge in ciljne skupine. Poleg tega se je koncept coworkinga sčasoma razvil tudi v različne oblike.

Med najbolj priljubljenimi oblikami so: