Angleške besede – naredim jih sam
Zgodovina vsakega jezika je vedno zgodba o narodu, ki ta jezik govori. Jezik je najstarejša in najdragocenejša dediščina vsakega naroda, je mozaik, sestavljen iz zgodovinskih slik preteklosti in iz vsakdanjih podob sedanjosti. Vsak rod pusti svoje sledi v jeziku, zato je v njem zapisana zgodovina, miselnost in značaj vsakega naroda.
Poskusimo si poenostaviti, zelo poenostaviti zgodbo angleške zgodovine, ki se odraža v jeziku. Po propadu rimskega cesarstva so Britanijo v 5. stoletju preplavila germanska plemena Angli, Sasi in Juti in kasneje še Dani. V 11. stoletju pa so otok zavzeli Normani, ki so pod vodstvom Viljema Osvajalca pridrli iz današnje Normandije. Anglosaške plemiče so Normani pregnali iz njihovih gradov, anglosaške kmete pa spremenili v tlačane. Normani so bili romanizirano ljudstvo in so prinesli v Britanijo jezik, ki je bil dediščina starega Rima. Med stoletji se je ta romanski jezik normanskih gospodarjev zbližal z anglosaškim jezikom njihovih podložnikov. Na tem stičišču se je ustvarila angleščina, vendar sledi tega dogajanja so v današnji angleščini zelo očitne, na primer:
- prašiček v hlevu anglosaškega tlačana se je imenoval pig (beseda germanskega izvora), na mizi normanskega gospodarja, pa je dobil ime pork (beseda romanskega izvora).
- krava se v hlevu imenuje cow, na mizi pa beef. Revni anglosaški kmet ni jedel govedine, temveč so jo poleg graščakov jedli tudi grajski stražarji. Še danes londonski Tower stražijo stražarji v rdečih oblekah in črnih klobukih, sloviti beef-eaters ali prevedeno govedino-jedci.
Večina angleških besed za vsakdanjo rabo je še danes germanskih. Preproste, kratke besede neukega anglosaškega kmeta (house, roof, door, cat, dog ...), besede, ki segajo v pojmovni svet, pa so večinoma romanskega izvora. Primer:
- light, lamp (luč – kot predmet) germanska beseda
- illumination (osvetlitev – kot pojem) romanski izvor besede.
Ko se bomo lotili načrtnega sestavlja- nja besed, bomo s tankim posluhom sestavljali jezikovne »lego kocke«, na primer: besedo happy čutimo kot germansko, zato jo bomo dopolnjevali z germanskimi dopolnili: happy – un- happy – happiness – unhappiness … Romansko besedo legal pa bomo preoblikovali »po romansko«: legal – illegal – legalize – legalization …
Vsekakor je tako sestavljanje besed bližnjica do stoterih besed, ki jih lahko sami naredimo. Načeloma germanskim besedam dodajamo germanske »dodatke«, na primer:
- play – player, build – builder, work
– worker …
- beauty – beautiful, use – useful … Besedam romanskega izvora bomo dodajali romanske dodatke, na primer:
- economy – economic, patriot – pa- triotic …
- class – classify – classification
Seveda, gre le za neka načelna pravila. Jezik je preveč svobodna vrednota, da bi ga mogli spraviti v neke kalupe. Pa vendar, poskušajmo najti neke smernice. Ko se učimo tujega jezika, se moramo vsekakor naučiti dva- do tri tisoč besed za vsakdanjo rabo, da pridemo do stopnje vsakdanjega sporazumevanja v tujem jeziku, pri nadgradnji besedišča pa je najbolje, da se usposobimo za »gradnjo« besed.
