Komunikacija

Ali veste, kaj pomeni zavestno poslušanje?

Verjetno ste že slišali pregovor, da nam je Bog dal dve ušesi in samo ena usta zato, da bi nam s tem pokazal, da je poslušanje težje in pomembnejše kot govorjenje. Tega se pri pogajanjih premalo zavedamo. Pogosto mislimo, da moramo s številnimi besedami prepričati drugo stran, da bo dogodek videla tako kot mi ali sprejela našo rešitev.

Foto: Fotolia

Ste že kdaj videli, kako ljudje govorijo drug čez drugega? Ko bi udeležence po koncu takega pogovora vprašali, kaj so slišali in razumeli o tem, kar jim je drugi zares povedal, bi zagotovo dobili precej različne odgovore. Lahko bi dobili splošne in površinske odgovore, lahko bi slišali, da druga stran o tem tako ali tako nima pojma. Morda bi celo slišali, kaj bi si druga stran morala misliti, da bi bilo res ... Skratka, daleč od tega, da bi zares vstopili v drugega in se trudili spoznati ter razumeti, kaj se zares dogaja v sogovorniku.

Pri pogajanjih moramo uporabiti predvsem druga dva načina poslušanja. Vsekakor moramo sobesednika sprejemati. Lahko pa ga samo vljudno in pozorno sprejemamo in skušamo videti, kaj se v njem res dogaja. Smo kot posoda, kamor druga stran izliva svoje besede.

Ovire in napake pri poslušanju

Že v običajnem pogovoru se veliko informacij, ki nam jih nekdo pove, izgubi. Zaradi različnih razlogov marsikaj preslišimo, nekaj nas zanima, nečesa ne razumemo ... Poleg tega v komunikaciji nastajajo še informacijski šumi, ki izvirajo iz nejasnega prenosa informacij, pa tudi iz naših izkušenj, stališč, predsodkov, čustev ipd. Tako marsičesa, kar nam je sogovornik želel povedati, preprosto ne sprejmemo vase oziroma sprejmemo v drugačni obliki, kot nam jo je želel sogovornik podati. Če pa smo čustveno vznemirjeni, denimo, ko interesi druge strani ogrožajo naše interese ali pa nas je pogajalski partner na drugi strani obdolžil, da smo nekaj (po njegovem) naredili narobe, pa je pretok informacij še slabši. Takrat bomo že, medtem ko nam partner nekaj strastno želi dopovedati, iskali izgovore ali pa pripravljali nove očitke. Razmišljali bomo o argumentih, s katerimi bomo dokazali, da partner nima prav oziroma da je on ravno tak, če ne še slabši kot pa mi. Taka komunikacija ne da možnosti za razumevanje, kaj šele za empatijo in spremembo vedenja. Oglejmo si nekaj najpogostejših napak, ki jih delamo pri poslušanju.