Agilnost – odgovor na uspešno prihodnost poslovanja
V današnjem času moderno poslovanje zahteva nove pristope, inovativne rešitve, proizvode ter še bolj inovativne načine vodenja. Ker potrebujemo hitrejše rešitve, potrebujemo drugačen način vodenja in posodabljanja poslovnih procesov. Vse to z namenom preživetja na trgu, kjer konkurenca neusmiljeno raste, okolje pa prinaša vse večje tehnološke spremembe, globalizacijo trgov, večjo nestabilnost in nepredvidljivost. Kakšna pa je vaša agilnost?
Poslovno uspešna podjetja, ki spadajo v sam vrh poslovne odličnosti in organizacije, negujejo kulturo doseganja izjemnih rezultatov, skrbijo za blagostanje ljudi in ohranjanje okolja. Danes si organizacije in podjetja ne morejo privoščiti neznanja, zato se morajo neprestano izobraževati, razvijati in učiti. Začetki agilnih organizacij segajo v začetne projekte razvoja programske opreme in so se do danes postopoma razširili na splošno vodenje in organizacijo.
Uporaba agilne metodologije je bila še do nedavnega v veliki meri omejena le na projektni svet, zdaj pa lahko uporaba agilne miselnosti predstavlja velik potencial za razvoj vsake organizacije. Kaj je torej agilnost?
Agilnost je sposobnost posameznika, sistema ali organizacije, da predvideva, prepoznava in se prilagaja na nihanja ter spremembe v okolici. Najpomembnejše lastnosti agilnosti so prilagodljivost, odzivnost, hitrost, učinkovitost, uspešnost, samo organiziranost in usmerjenost v rezultat. Po drugi strani je agilnost kombinacija posebnega pristopa in miselnosti, ki organizaciji omogoča, da se hitreje odzove na zunanje spremembe, hkrati pa spodbuja odpornost, odzivnost in učenje od znotraj.
Agilno vodenje je popolnoma nov pristop k vodenju ljudi, kjer je poudarek ravno na potrebah drugih.
Sposobnost hitrega učenja in prilagajanja sta glavni razliki novih podjetij v primerjavi z večjimi, že uveljavljenimi podjetji. V prihodnosti lahko pričakujemo, da bo pomen agilnosti postajal še večji. Tradicionalne metode vodenja so zastarele in neučinkovite v današnjih delovnih okoljih. Raziskave kažejo, da zaposleni v več kot 70 odstotkov primerov uvrščajo na prvo mesto svojega vodjo kot glavni razlog nezadovoljstva na delovnem mestu.
Raziskave kažejo, da zaposleni v več kot 70 odstotkov primerov uvrščajo na prvo mesto svojega vodjo kot glavni razlog nezadovoljstva na delovnem mestu.
Raziskave podjetij Deloitte in McKinsey so pokazale, da si več kot 90 % direktorjev želi, da bi njihova organizacija postala bolj agilna. Kljub tej želji je tradicionalen način menedžmenta še vedno zelo zakoreninjen v gospodarstvu in javnem sektorju. Temelji na strogi hierarhiji, v kateri se menedžerjem ni treba kaj dosti ukvarjati z motivacijo in zavzetostjo posamezni- kov, saj prevladuje taktika palice in korenčka. Veliko menedžerjev se še danes boji alternative, saj tradicionalen način zahteva precej manj napora in daje vtis, da imajo stvari pod nadzorom. Praksa kaže, da se vpeljavi agilnih pristopov najbolj upira srednji menedžment, saj ga je strah radikalne transparentnosti, ki jo prinesejo agilni pristopi, ter izgube nadzora nad zaposlenimi.
Agilno vodenje je popolnoma nov pristop k vodenju ljudi, kjer je poudarek ravno na potrebah drugih. Z upoštevanjem mnenj, z vključevanjem v delo in postavljanjem ciljev, se povečuje pripadnost zaposlenih v timu. Na takšen način so zaposleni bolj vpleteni, lojalni, imajo večje zaupanje, boljše poslovne odnose ter rezultate. Naloga agilnih menedžerjev je, da ustvarijo delovno okolje, v katerem bodo zaposleni lahko prevzeli odgovornost in eksperimentirali, naredili tudi kakšno napako ter se neprestano učili in razvijali svoje kompetence. Ti menedžerji so demokratični, spodbujajo inovativnost in so naklonjeni novim idejam. Odlikuje jih strast do učenja, osredotočeni so na razvoj ljudi in imajo močno lastnost, da definirajo in komunicirajo vizijo. So navdih drugim in pobudniki sprememb v organizaciji. Amazon, Apple, IBM, Microsoft, Proctor & Gamble in Facebook so le nekateri primeri organizacij, kjer vlada agilna kultura. Izobražujejo svoje zaposlene, da svoje delo opravijo inovativno, učinkovito in hitro. Vodje vodijo ljudi po načelu vodenja z zgledom (»lead by example«) pri tem pa spodbujajo kakovostne in hitre odločitve.
Najpomembnejše lastnosti agilnosti so prilagodljivost, odzivnost, hitrost,
učinkovitost, uspešnost, samo organiziranost in usmerjenost v rezultat.
Da bi podjetja in organizacije postali bolj agilni, morajo slediti štirim dejavnikom sprememb: organizacijska kultura, vodenje in upravljanje, organizacijska struktura in procesi ter orodja in tehnologija (IT). Prehod v bolj agilno usmerjeno organizacijo se ne more časovno točno opredeliti. Prehod v agilnost je popotovanje, v času katerega je treba dodobra pretresti obstoječi sistem, ki je že uveljavljen v podjetju. Končni cilj je boljša organska organiziranost, ki predstavlja timsko delo, visoko raven komuniciranja, majhno stopnjo formalizacije in standardizacije. In takšne spremembe se v podjetjih ne zgodijo čez noč, ampak zahtevajo postopno spremembo miselnosti podjetja in organizacijske kulture.
Nova organizacijska kultura mora biti oblikovana na način, da spodbuja komunikacijo in razvoj vrednot, ne samo od zgoraj navzdol, temveč tudi od spodaj navzgor. Nujno je tudi dobro vodenje oziroma primerno upravljanje ljudi. Vodje morajo biti pripravljeni prevzeti novo vlogo, kjer se morajo kdaj tudi prilagoditi ter upravljati zaposlene na način, ki ne izhaja iz avtoritete, ampak iz osnove coachinga. Oblikovati se mora tudi trdna organizacijska struktura in procesi v njej. Prilagajanje organizacijskih struktur in procesov predstavlja predpogoj za trajnostno omogočanje agilnih ukrepov, saj organizacijske strukture in procesi določajo, kako se delo načrtuje in distribuira v hierarhiji. Agilne organizacije pa morajo biti opremljene tudi s pravimi orodji in tehnologijami (IT), ki hkrati služijo različnim namenom. Nuditi morajo preprost dostop do osnovnih agilnih načel, olajšati timsko sodelovanje, delovne procese in omogočiti hitre poslovne odzive.
Agilnost je sposobnost posameznika, sistema ali organizacije, da predvideva, prepoznava in se prilagaja na nihanja ter spremembe v okolici.
Kljub vsem izzivom, ki jih prinese proces agilne transformacije, v Sloveniji že obstajajo podjetja, ki gojijo odlično agilno in inovacijsko kulturo ter pri svojem delu uporabljajo različna agilna orodja Scrum, Kanban, DevOps in Design Thinking. Ta podjetja svoje izkušnje nesebično delijo na raznih dogodkih, konferencah in kongresih. So prvaki v svoji kategoriji, uspešni in privlačni za iskalce zaposlitve. V poslovnih procesih imajo drugačne opise delovnih mest, načine zaposlovanja, nagrade in nove procese upravljanja uspešnosti.
Agilnost organizacij ni samo trend, ampak postaja nujnost prilagoditve poslovanja, če želi podjetje ostati konkurenčno in uspešno na dolgi rok. Večja produktivnost, boljša kakovost izdelkov in storitev, večje zadovoljstvo kupcev in zaposlenih ter večja donosnost so le ene izmed koristi, ki jih prinese agilnost.
Ampak kot že velja, da je za vse nove stvari potreben čas, lahko tudi za vpeljavo agilne organizacije rečemo, da bo moralo preteči še kar nekaj časa, da bo izginil strah pred vpeljavo metode, ki temelji na miselnosti in vrednotah, ne pa na nadzoru, procesih in orodjih.
Več v kategoriji Kariera
Uredništvo ADMA
13 nasvetov za učinkovito vodenje sestankov
Sabina Lokar
DISC profil za administrativne menedžerje: Kako razumevanje osebnostnih profilov izboljšuje vodenje in učinkovitost
Razgovor za službo: 9 korakov, kako blesteti in izstopati
Maja Fister
Kaj počne administrativni menedžer: o ključnih nalogah in zmotah sodobnega poklica
