Počutje

5 nasvetov, kako blesteti v okolju, kjer je stres na delovnem mestu del vsakdana

Statistika kot najpogostejše vzroke za stres na delovnem mestu navaja preobremenjenost z delom, težave v odnosu s sodelavci, usklajevanje dela in zasebnega življenja ter pomanjkanje varnosti zaposlitve. Po poročilih Harvard Business Review (julij 2022) in Gallupa (Stanje globalnih delovnih mest za leto 2023) 43 % do 44 % zaposlenih po svetu poroča o visokih ravneh vsakodnevnega stresa.

FOTO: Depositphotos

Morda bi bilo še znosno, če bi bil stres zgolj stres, in s seboj ne bi prinašal močnih stranskih učinkov, kot so zakrčenost, zakisanost, bolezni, opazno hitrejše staranje, upad mentalnega zdravja, ujetost, nezadovoljstvo pri delu, predvsem pa nižja kakovost življenja. Običajno niti ne opazimo, da pod stresom dihamo bolj plitko, smo v zakrčenem stanju, in ne moremo doživljati resnične radosti.

Kaj je skrivnost tistih, ki so sproščeni tudi pod pritiskom

Pred leti sem na avtobusu srečal kolegico, ki me je po kratkem pogovoru o njenem težkem dnevu vprašala, ali kdaj jočem in imam res slab dan. Ko sem ji povedal, da sta sproščenost in nasmejan obraz moja stalnica, je odvrnila »Zagotovo lažeš, nihče ne more biti tak ves čas.« Podobne besede sem čez leta občasno slišal tudi od sodelavcev. In vedno sem jih jemal kot kompliment. Zaradi obsega in narave dela v okoljih z visokimi zahtevami, pritiski in roki (v odvetniški pisarni, v banki, v podjetjih za poslovno svetovanje) sem razumel, da se ljudem zdi nepojmljivo, da bi nekdo lahko sredi visoko stresnih situacij in pritiskov, ostajal sproščen in dobre volje.

Seveda nihče ni popolnoma imun na stres, niti jaz. Kljub temu po dveh desetletjih poglobljenega opazovanja in pogovorov, si upam trditi, da je stres obvladljiv in premagljiv ter je, ne glede na okoliščine delovnega mesta, mogoče ostati sproščen tudi pod pritiskom.

Prepuščanje na milost in nemilost zunanjim vplivom pomeni, da smo brez zavedanja lastne odgovornosti glede izbire stresa. Pomembno je ločiti zunanje vplive in naš odziv.

Stres = nočna vožnja brez luči

Za številne je življenje vsakdanja bitka zavozlanosti v stres in nenehno prizadevanje, da bi se iz njega odvozlali. Tu bi primerjavo lahko našli v igrici tetris: vsake toliko nam nemara uspe podreti in razrešiti vse vrstice, a se nato v nekaj sekundah spet zapletemo v nove, še bolj brezizhodne. Podobno se zdi, da so tudi trenutki popolne razbremenjenosti bolj kot utrinki, ki se na vsake toliko pojavijo, a se skoraj takoj spet znajdemo vpeti v nove stresne situacije, ki jim ne vidimo konca.

Stres rad primerjam z občutkom teme, in sproščenost/razbremenjenost z občutkom svetlobe oziroma luči. Odlično lahko to ponazorimo s primerom iz prometa. Slovenska zakonodaja določa obvezno uporabo žarometov na vozilih v prometu, tako podnevi kot ponoči. To se morda komu kdaj zdi nesmiselno, vsaj na lep, sončen dan, ko je vidljivost odlična in se peljemo na morje. Podnevi, ob lepem vremenu, se namreč prižganih luči niti ne opazi, prav tako tudi vozilo z ugasnjenimi lučmi ne bi imelo bistvenih težav z opaznostjo in vidljivostjo. Ob slabem vremenu, predvsem pa ponoči, je razlika med vozili s prižganimi lučmi in tistimi brez, življenjskega pomena. Tistemu z delujočimi lučmi je praktično vseeno, če je zunaj sonce, dež, dan ali noč, v vseh okoliščinah namreč blesti: vidi in je viden. Kdor luči nima, oziroma so te nedelujoče, bo pred temo trepetal. In ko tema pride, bo bistveno bolj omejen pri vožnji in predstavljal bo nevarnost sam sebi kot drugim.

V iskanju stikala za luč, ki jo nosimo v sebi