Majski kongres ADMA 2018 - vabilo

PRAVO IN FINANCE Objavljeno: 18.10.2016

Nina Globočnik Vse kar morate vedeti o nadurnem delu

Vse kar morate vedeti o nadurnem delu

Gospodarski, tehnološki razvoj in razvoj v organizaciji dela so pripeljali do tega, da je delovni čas postal predmet mednarodnih aktov in zakonske ureditve. Po eni strani omejitve delovnega časa za delodajalce pomenijo podlago za oblikovanje stroškov dela in organiziranje delovnega procesa, za delavce pa so omejitve delovnega časa pomemben element pri usklajevanju poklicnih in družinskih obveznosti ter prostega časa.

Zato je zakonodajalec delovni čas uredil tako, da je navzgor omejil delovni teden. V interesu nemotenega opravljanja delovnega procesa je zakonodajalec dopustil opravljanje nadurnega dela, vendar je z zakonom določil izjeme, kdaj naj bi se nadurno delo opravljalo, in socialne partnerje hkrati napotil na dogovarjanje o večji urni postavki za nadurno delo. Ta naj bi delodajalce odvračala od napotovanja delavcev na opravljanje nadurnega dela.

Polni delovni čas

Po Zakonu o delovnih razmerjih je delovni čas efektivni delovni čas in čas odmora ter tudi čas upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom delodajalca. Efektivni delovni čas je vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, in je osnova za izračun produktivnosti dela. Polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur na teden. Z zakonom oziroma kolektivno pogodbo se lahko kot polni delovni čas določi delovni čas, ki je krajši od 40 ur na teden, vendar ne manj kot 36 ur na teden. Če polni delovni čas ni

določen z zakonom ali kolektivno pogodbo, se kot polni delovni čas šteje delovni čas 40 ur na teden.

Nadurno delo - kaj to je in kakšne so vaše pravice

Po zakonu naj bi se nadurno delo opravljalo zgolj izjemoma in v primerih, določenih z zakonom in tudi s kolektivno pogodbo  dejavnosti. Delavec je tako na zahtevo delodajalca dolžan opravljati delo prek polnega delovnega časa – nadurno delo:

• ob izjemoma povečanem obsegu dela;

• če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi;

• če je nujno, da se odpravi okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela;

•če je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa;

• v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.

Posebej poudarjamo, da večina panožnih kolektivnih pogodb ureja še

dodatne primere, ko je delavec dolžan opravljati nadurno delo. Delodajalec mora delavcu nadurno delo odrediti v pisni obliki praviloma pred začetkom dela. Če zaradi narave dela ali nujnosti opravljanja nadurnega dela ni mogoče odrediti nadurnega dela delavcu pisno pred začetkom dela, se lahko nadurno delo odredi tudi ustno. V tem primeru se pisna odreditev vroči delavcu naknadno, vendar najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem  nadurnem delu. Pri tem je treba opozoriti, da je z zakonom določena pisna

odredba za opravljanje nadurnega dela določena v korist delavca, in ne v korist delodajalca, zaradi česar se delodajalec v morebitni pravdi zaradi plačila nadurnega dela ne more sklicevati na to, da delavcu nadurnega dela pisno ni odredil. Tudi če delodajalec pisno ne odredi nadurnega dela, to ne pomeni, da opravljenih ur nadurnega dela ni dolžan plačati.

Največ 8 ur nadurnega dela na teden

Po zakonu nadurno delo lahko traja največ osem ur na teden, največ 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto. Delovni dan lahko traja največ deset ur. Dnevna se lahko upošteva kot povprečna omejitev

v obdobju, ki je določeno z zakonom ali kolektivno pogodbo in ne sme biti daljše od šestih mesecev. Nadurno delo lahko s soglasjem delavca traja tudi prek letne časovne omejitve, vendar skupaj največ 230 ur na leto. V primeru vsakokratne odreditve nadurnega dela, ki presega 170 ur na leto, mora delodajalec pridobiti pisno soglasje delavca. Delodajalec mora torej za vsakokratno odreditev nadurnega dela pridobiti soglasje delavca. Tako soglasje ne more biti veljavno dano vnaprej ali na splošno, za vsak primer, če bi bilo treba nadurno delo posebej opraviti. Če delavec zavrne pisno soglasje za opravljanje nadurnega dela, ne sme biti izpostavljen neugodnim posledicam v delovnem razmerju.

V konkretnem primeru je delodajalec delavcem s sklepom odredil nadurno delo, in sicer za obdobje, daljše od pol leta. Ker delavec soglasja za opravljanje nadurnega dela ni želel podpisati, mu je delodajalec takoj nato odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker naj bi šlo za občutno zmanjšanje proizvodnje. Seveda je v sporu zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi sodišče

odločilo, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, saj je ugotovilo pravi razlog odpovedi pogodbe o zaposlitvi – delavec ni dal soglasja za opravljanje nadurnega dela.

Komu ni treba opravljati nadurnega dela

v določenih primerih zakon ščiti delavce pred opravljanjem nadurnega dela zgolj relativno. Zakon določa nekatere kategorije delavcev, ki morajo za opravljanje nadurnega dela podati soglasje.

To so zlasti delavci, ki negujejo otroka do treh let starosti; delavke v času nosečnosti in v času, ko še vedno dojijo otroka in starši, ki negujejo in varujejo otroka, mlajšega od sedem let, ali hudo bolnega otroka ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo.

Komu delodajalec ne sme naložiti nadurnega dela

Nadurno delo se ne sme uvesti, če je delo mogoče opraviti v polnem delovnem času z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa z uvajanjem novih izmen ali zaposlitvijo novih delavcev. Delodajalec ne sme naložiti dela prek

polnega delovnega časa:

• delavki ali delavcu zaradi varstva nosečnosti in starševstva;

• starejšemu delavcu;

• delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti;

• delavcu, kateremu bi se po pisnem mnenju izvajalca medicine dela, oblikovanem ob upoštevanju mnenja osebnega zdravnika, zaradi takega

dela lahko poslabšalo zdravstveno stanje;

• delavcu, ki ima polni delovni čas krajši od 36 ur na teden zaradi dela na delovnem mestu, kjer obstaja večja nevarnost za poškodbe ali zdravstvene okvare;

• delavcu, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali drugimi predpisi.

Plačilo za nadurno delo

Delavec je na podlagi zakona upravičen do dodatka za nadurno delo. Višina dodatka je določena v kolektivni pogodbi, ki zavezuje delodajalca ali pa bi morala biti določena v splošnih aktih delodajalca.  Če ni določena oziroma če delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba, jo bo v primeru spora po vsej verjetnosti določilo sodišče. Dodatek za nadurno delo je lahko določen v nominalnem znesku ali  v deležu od osnovne plače za polni delovni čas oziroma ustrezne urne postavke.

V zvezi s plačilom nadurnega dela je sodna praksa dolgo zagovarjala stališče, da se nadurno delo plača z dodatkom na urno postavko le do zakonsko določene omejitve ur nadurnega dela, preostalo delo pa se plača brez dodatka za nadurno delo. Z odločitvijo Vrhovnega sodišča z dne 18. 9. 2012 pa se je sodna praksa spremenila. Sodišče je odločilo, da mora delodajalec po urni postavki z dodatkom plačati tudi nadurno delo, opravljeno nad zakonsko dovoljeno kvoto nadurnega dela. Za prekoračitev zakonsko dovoljene kvote dela prek polnega delovnega časa namreč ni odgovoren delavec, zato ga za tako kršitev delodajalca ne morejo zadeti škodljive posledice. Tudi delo, ki ga delavec po odredbi oziroma navodilih delodajalca opravi prek zakonsko dovoljene kvote nadur, je nadurno delo, za katero tako zakon kot panožne kolektivne pogodbe predvidevajo plačilo ustreznega dodatka. Posebej je treba ponovno poudariti, da v primeru spora, ali je delodajalec dolžan  plačati nadurno delo ali ne, okoliščina, ali je bilo nadurno delo pisno odrejeno ali ne, ni bistvenega pomena.

 Članek Nine Globočnik je bil objavljen v julijskem biltenu Unikum, ki ga izdaja Inštitut za računovodstvo.

OCENI ČLANEK

Bodi prvi in oceni članek!

POVEJ SVOJE MNENJE

Bodite prvi in dodajte svoje mnenje