Jesenski posvet ADMA 2017 - vabilo

PRAVO IN FINANCE Objavljeno: 29.09.2016

Mag. Boštjan J. Turk Ko vas iz zasede opazuje detektiv

Ko vas iz zasede opazuje detektiv

Zadnje čase slišimo čedalje več pritožb ogorčenih delavcev, in sicer zato, ker je delodajalec zaradi nadzora njihove bolniške odsotnosti najel detektiva ali detektivsko agencijo. To ogorčenje je razumljivo. Samo po sebi je umevno, da se nihče ne počuti prijetno, če izve, da ga nekje iz zasede opazuje detektiv. Nedvomno gre v takih primerih za občuten in pravno pogosto sporen poseg v posameznikovo zasebnost. 

Vendar pa je treba razumeti tudi delodajalce. V Sloveniji se žal še nismo otresli številnih »balkanskih« praks zlorabljanja pravic iz delovnega razmerja in goljufanja pri pridobivanju različnih bonitet. Zaradi tega so ogroženi legitimni interesi delodajalcev. Ti namreč delavcu zagotavljajo delovno mesto in mu izplačujejo (redno) plačo, kar v časih, v katerih živimo, ni samo po sebi umevna dobrina. Poleg tega je v času bolniške odsotnosti delavca delodajalec tisti, ki mu mora (vsaj prvi mesec) izplačevati nadomestilo plače zaradi bolniške odsotnosti, zaradi delavčeve odsotnosti pa trpi tudi njegov delovni proces. V skladu s 169. členom Zakona o delovnih razmerjih je namreč delavec upravičen do odsotnosti z dela v primerih začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe in v drugih primerih v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju.
Kakšne pravne posledice prinašajo zlorabe bolniške odsotnosti? V primeru, če delodajalec ugotovi, da delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije, ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali brez odobritve pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja, mu lahko tudi izredno odpove pogodbo o zaposlitvi.

Zanimiv primer sodne prakse 

Tudi sodna praksa vsebuje številne zanimive primere v povezavi z zlorabo bolniške odsotnosti. V zadevi VII Ips 183/2013 je denimo Vrhovno sodišče odločilo, da delavec ni kršil navodil osebne zdravnice s tem, ko se je v času bolniške odsotnosti udeležil neke mejne obravnave, na kateri je tudi sodeloval. Čeprav je imelo sodišče pred seboj tudi fotografije detektiva, ki so dokazovale, da je delavec na mejni obravnavi opravljal določena lažja fizična dela, pa je na osnovi pričevanja njegove osebne zdravnice ugotovilo, da delavec ni zlorabil bolniške odsotnosti. Osebna zdravnica je namreč izpovedala, da delavčevega dela ne šteje za kršitev svojih navodil. Sporna obremenitev delavca bi bila zanjo daljše delo oziroma dvigovanje bremen nad 10 kg, tega pa delavec v konkretnem primeru ni počel. 

Prav dejavnost detektivov je pogost kamen spotike pri samem dokazovanju zlorabe bolniške odsotnosti. Številni delodajalci namreč v primeru suma take zlorabe pogosto najemajo detektive ali detektivske agencije, ki naj bi jim priskrbeli sodno relevantne dokaze glede goljufanja pri bolniških odsotnostih njihovih delavcev.
Čeprav praksa kaže, da se za najem detektivov delodajalci običajno odločijo v primerih hujših, večkrat ponavljajočih se kršitev bolniškega staleža, denimo v primerih, ko delavec bolniško odsotnost konča pred iztekom 30 dni, ko je breme za nadomestilo na delodajalcu, in bolniško odsotnost ponovi že čez nekaj dni, pa je potrebno biti pri tovrstnem dokazovanju bolniške odsotnosti vseeno zelo previden, saj je dejavnost detektivov zelo občutljiva z vidika pravic zasebnosti.

 Kaj lahko in česa ne sme delati detektiv

Glavna metoda dela detektiva je običajno zbiranje informacij. Te sme detektiv pridobiti od vsakogar, pri čemer mora sogovornika opozoriti, kdo je in zakaj zbira podatke, od posameznika pa je odvisno, ali mu bo ustregel z odgovori ali ne. Nikakor pa ne sme zbirati informacij s prevarami (denimo, da se izdaja za sorodnika ali prijatelja domnevnega kršitelja). 

Podatke lahko zbira iz vseh javnih občil ali evidenc, prav tako pa lahko uporabijo fotoaparat, vendar pa le na javnih krajih. Fotografiranje zasebne hiše, stanovanja ali dvorišča je denimo prepovedano, pa čeprav detektiv fotografira z javne površine (denimo z javne ceste ali poti, mestnega trga, iz javne zgradbe).

Podatke lahko detektiv pridobi tudi od zdravnika, vendar le glede bolniškega reda oziroma navodil, denimo ali in koliko se sme bolnik gibati, kakšna rekreacija mu je dovoljena, medtem ko glede bolnikovega zdravstvenega stanja ne sme zbirati informacij. Detektiv prav tako ne sme uporabljati prikritih preiskovalnih ukrepov, ki jih v skladu z zakonom uporabljajo policija in obveščevalno-varnostne službe (na primer navidezni odkup predmetov).

V javnem sektorju ni tovrstnega nadzora

Čeprav zakon detektivom dovoljuje, da lahko preverjajo bolniški status tudi med zaposlenimi v javnem sektorju, pa tam tovrstnega nadzora tako rekoč ni. Ker je treba javnega uslužbenca v skladu z zakonom o javnih uslužbencih vnaprej obvestiti o tem, da ga bodo nadzirali, je uspeh takega nadzora seveda povsem brezpredmeten, pri čemer se lahko upravičeno vprašamo, kako si je zakonodajalec pri tem razlagal ustavno načelo enakosti pred zakonom. 

S prevaranti pri bolniški odsotnosti se ukvarjajo tudi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kjer opravljajo laično kontrolo začasne nezmožnosti za delo.
Laični kontrolor, ki je delavec ZZZS, ob obiskih zavarovancev na naslovu, kamor jim je bila vročena zadnja odločba, ugotavlja, ali je ravnanje zavarovanca v skladu z navodili osebnega zdravnika, imenovanega zdravnika ZZZS oziroma zdravstvene komisije ZZZS.
Kontrolor o morebitnih kršitvah posreduje imenovanemu zdravniku, ki skladnost zavarovančevega ravnanja z danimi navodili presodi s strokovnega oziroma medicinskega vidika. Pravna posledica kršenja pravil bolniškega dopusta je lahko zadržanje oziroma odvzem nadomestila plače.
Zavarovanec prav tako nima pravice do nadomestila plače za začasno zadržanost od dela, če v času takšne odsotnosti opravlja pridobitno delo. Brez nadomestila plače ostanejo tudi zavarovanci, ki se ne ravnajo po navodilih za zdravljenje ali ravnanje v času začasne zadržanosti od dela ali laičnemu kontrolorju onemogočijo opraviti kontrolni obisk.

 

 



OCENI ČLANEK

Bodi prvi in oceni članek!

POVEJ SVOJE MNENJE

Bodite prvi in dodajte svoje mnenje