Jesenski posvet ADMA 2017 - vabilo

PRAVO IN FINANCE Objavljeno: 18.12.2016

Barbara Ivančič Ali veste, kdo vse je upravičen do odpravnine?

Ali veste, kdo vse je upravičen do odpravnine?


Zakonske podlage o določitvi in pravici do odpravnine so zapisane v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), Zakonu o dohodnini (ZDoh-2), Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) ter Zakonu za uravnoteženje javnih financ (ZUJF). ZDR-1 tako določa, da odpravnina pripada delavcem, katerih podlaga je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, in sicer zaradi poslovnih razlogov, prisilne poravnave, likvidacije družbe, nesposobnosti delavca in izredne odpovedi pogodbe.

Od 1. aprila leta 2013 velja pravica do odpravnine zaradi prenehanja pogodbe tudi za zaposlitev za določen čas, razen za primere nadomeščanja začasno odsotnega delavca, aktivne politike zaposlovanja, opravljanje javnega ali sezonskega dela oziroma sklenitve pogodbe za nedoločen čas z delavcem. Pravica do odpravnine pripada tudi delavcu, ki sam prekine pogodbo, in sicer samo v primeru, ko pride do poslabšanja delavčevih pravic, kot ga navaja določilo 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Novost določa 74. člen ZDR-1, ki pravi, da imajo pravico do odpravnine tudi vodilni delavci s sklenjeno pogodbo za nedoločen čas, in sicer zaradi predčasne razrešitve brez njihove volje ali krivde oziroma zaradi neimenovanja po preteku mandata. Tem delavcem se prizna pravica do odpravnine enako kot v primeru, če delavcu preneha veljati pogodba o zaposlitvi zaradi poslovnih razlogov.
Delavec in delodajalec se lahko tudi sporazumno dogovorita o izplačilu odpravnine. Odpravnina je dohodek iz zaposlitve, zato je pri plačevanju prispevkov za socialno varnost in dohodnine treba upoštevati pravilne podlage zakona o dohodnini (ZDoh-2) in določila Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Ob sporazumnem dogovoru o izplačilu odpravnine je treba upoštevati, da ne gre za pravico, ki izhaja iz zakonske podlage ZDR-1, in je treba pravilno obračunati prispevke za socialno varnost.

Kako se izplača odpravnina

Odpravnina se lahko delavcu izplača in obračuna le na podlagi pravilno pripravljenega sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Sporazum najpogosteje pripravi kadrovska služba in v njem zapiše potrebna določila ter zakonske podlage za izplačilo. Ključne sestavine, ki naj bi jih zajemal sporazum, so: datum, ko preneha veljati pogodba o zaposlitvi, na podlagi katere zakonske podlage delavcu pripada pravica do odpravnine, v kakšni višini se obračuna odpravnina in kdaj se mora izplačati. Obračun in izplačilo odpravnin sta naloga računovodske službe, ki mora obračun narediti skladno s sklenjenim sporazumom o prekinitvi pogodbe o zaposlitvi. Ključne kontrole se nanašajo na način obračuna, ki ga določajo zakonske podlage. Podlaga za izračun je zadnja delavčeva bruto plača. Povprečne mesečne plače so ključne pri izplačilu odpravnine zaradi zagotavljanja ugodnejših možnosti za delavca ali zaradi pravilnega obračuna prispevkov. Podatek o povprečni mesečni bruto plači objavlja Statistični urad, paziti je treba, da se upošteva pravilen znesek mesečne bruto plače.

Pri izračunu akontacije dohodnine je treba upoštevati davčno lestvico, in ne povprečne stopnje, saj Finančna uprava (FURS) navaja pojasnilo, v katerem pravi, da odpravnina ni dohodek, ki se izplača za več mesecev skupaj.

In izjeme?


Posebno pozornost pri obračunu odpravnin je treba nameniti izjemam:
•    Ob prenehanju pogodbe za določen čas, ko je skladno z zakonodajo priznana pravica do odpravnine, se ta ne všteje v davčno osnovo, razen zaradi odpovedi vsake naslednje pogodbe pri istem delodajalcu ali pri osebi, ki je z delavcem povezana
oseba. Pri taki vrsti prenehanja pogodbe je treba paziti na osnovo pri obračunu prispevka za zaposlovanje, ki skladno z 39. členom ZUTD znaša 0,3 odstotka.
• V primeru glavnega delodajalca je treba upoštevati vse pripadajoče olajšave, kot drugi delodajalec pa pri obračunu akontacije dohodnine ne smemo upoštevati nobenih olajšav in moramo obračunati davčno osnovo v višini 25 odstotkov.
• Najpogostejše obračune predstavljajo odpravnine ob upokojitvi.
Velja pravica, da ta pripada delavcu, ki je pri delodajalcu zaposlen najmanj 5 let. Če gre za delo s skrajšanim delovnim časom, se pravica do odpravnine obračuna sorazmerno glede na čas, za katerega je bila sklenjena pogodba, razen če pravica do dela s skrajšanim delovnim časom izhaja iz predpisa o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu. Če za delavca veljajo omenjeni predpisi, je delavec upravičen do polne odpravnine.
Delavcu ne pripada odpravnina ob upokojitvi, če se ta znova
zaposli (ob ponovnem prenehanju pogodbe pravica do odpravnine ni
priznana), če ima delavec pravico po 108. členu ZDR-1 ali če je delodajalec zanj financiral dokup pokojninske dobe (razen za razliko, če je dokup nižji od zneska odpravnine, potem je delavec upravičen do odpravnine v razliki dokupa in zneska odpravnine).

Odpravnina se lahko delavcu izplača in obračuna le na podlagi pravilno pripravljenega sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Sporazum najpogosteje pripravi kadrovska služba in v njem zapiše potrebna določila ter zakonske podlage za izplačilo.

Pravica do odpravnine zaradi prenehanja pogodbe velja tudi za zaposlitev za določen čas, razen za primere nadomeščanja začasno odsotnega delavca, aktivne politike zaposlovanja, opravljanje javnega ali sezonskega dela oziroma sklenitve pogodbe za nedoločen čas z delavcem. Pravica do odpravnine pripada tudi delavcu, ki sam prekine pogodbo, in sicer samo v primeru, ko pride do poslabšanja delavčevih pravic.

Članek je bil izvorno objavljen v Biltenu Unikum, št. 9/2016, ki ga izdaja Inštitut za računovodstvo.

OCENI ČLANEK

Bodi prvi in oceni članek!

POVEJ SVOJE MNENJE

Bodite prvi in dodajte svoje mnenje