Majski kongres ADMA 2018 - vabilo

ODNOSI IN KOMUNIKACIJA Objavljeno: 27.05.2017

Dr. Danijela Brečko Kako prepoznati spolno nadlegovanje na delovnem mestu

Kako prepoznati spolno nadlegovanje na delovnem mestu

Ko me je Manja (urednica revije ADMA) povabila, naj zapišem nekaj besed o spolnem nadlegovanju na delovnem mestu, sem sprva želela povabilo zavrniti, saj si ne domišljam, da sem strokovnjakinja za to tematiko. Po malo globljem razmisleku pa sem se odločila, da se sprehodim po mojih spominih, delovnih izkušnjah in terapevtskih pogovorih z ljudmi, ki so tako ali drugače imeli izkušnjo s spolnim nadlegovanjem na delovnem mestu in sprejela njeno povabilo. Odločila sem se, da prvič zapišem nekaj tudi o tem, in če bom le eni osebi prihranila bridkosti in osebno trpljenje, ki spremljajo izkušnjo spolnega nadlegovanja, bom več kot upravičila vaše zaupanje in moje pisanje. 


Andrejina zgodba


Začela bom z zgodbo gospe, ki me je pred mnogo leti prosila za pomoč.
Andreja (ime je izmišljeno), stara 22 let, je dobila prvo zaposlitev v podjetju s pretežno moško sestavo zaposlenih. Večinoma so bili inženirji. Dodelili so ji vlogo vodje projektne pisarne, skrbela je za to, da se je vedelo, kateri projekti sploh potekajo v podjetju, jim urejala projektno dokumentacijo, skrbela za roke projektov, zbirala in arhivirala projektno dokumentacijo, skrbela za javne razpise … Vsega raznolikega dela se ni ustrašila, celo nasprotno, bil ji je velik izziv in po duši je bila prava organizatorka, ki si je želela dinamičnega dela. Morda tudi zato ni namenjala posebne pozornosti temu, da so jo, kmalu ko je prišla v podjetje, začeli naslavljati z »Moj cukrček, bi ti naredila to in to zame«, ali pa »bejba, čas je, da narediva poročilo« ... Andreja se je hotela dokazati in je dala vse od sebe, neprimernih oznak spočetka sploh ni opazila. Glavno, da je bilo delo narejeno in da je zadostila njihova pričakovanja. Neprimerne opazke, take in drugačne, pa so se začele stopnjevati, postajalo je vse hujše, sodelavci so postajali vse bolj opolzki. »Moja ljubica, pojdiva na kavo in se pogovoriva …« ali pa »Srček, si že preverila pri stranki, kdaj lahko začnemo«. Začeli so se tudi dotiki, kolegi so jo prijemali za ramo, nekateri celo objeli, ko je bila sklonjena nad računalnikom in skušala ugoditi njihovi zahtevi. Andrejo je začelo vse skupaj motiti. Ni se več počutila dobro, ni pa vedela, kaj naj naredi.
Ste bili kdaj sami izpostavljeni podobni situaciji? Ali bili priča čemu podobnemu? Je v tem primeru šlo za spolno nadlegovanje na delovnem mestu?
Da, vsekakor je šlo za eno izmed oblik spolnega nadlegovanja na delovnem mestu. Pravzaprav za več oblik skupaj. Preden pa nadaljujemo z razpletom te resnične zgodbe, pa si oglejmo, katere so najpogostejše oblike spolnega nadlegovanja.


Oblike spolnega nadlegovanja na delovnem mestu


Najbolj pregledno je oblike spolnega nadlegovanja podal nekdanji Urad za enake možnosti v enem od svojih poročil, kjer je definiral štiri različne oblike spolnega nadlegovanja:
• verbalno spolno nadlegovanje,
• neverbalno spolno nadlegovanje,
• fizično spolno nadlegovanje in
• karierno spolno nadlegovanje


Verbalno spolno nadlegovanje prepoznamo v obliki nezaželenega osvajanja, spreminjanje službenih tem v spolne, nezaželenega dajanja vzdevkov v smislu srček, cukrček itd., opolzkih komentarjev o oblačilih in postavi, uporabe obscenih besed in gest in drugo.
Neverbalno spolno nadlegovanje se izkazuje v obliki pohotnih pogledov, nezaželenih spolnih sugestivnih gest, razkazovanju spolnih organov in nezaželenih elektronskih sporočil z vsebino, ki nakazuje na spolno nadlegovanje itd.
Fizično spolno nadlegovanje pa obsega nepotrebno in nezaželeno dotikanje, nezaželeno objemanje, nezaželeno poljubljanje. Lahko pa celo preide v hudo kaznivo dejanje, če nadlegovalec poskuša osebo prisiliti v spolni odnos (spolni napad) in dejanski nehoteni spolni odnos (posilstvo).
Karierno spolno nadlegovanje pa je še posebna oblika spolnega nadlegovanja, kjer nadlegovalec izsiljuje žrtev za ravnanje spolne narave, in pri tem obljublja žrtvi, da bo lahko napredovala ali npr. dobila višjo plačo oz. si »prislužila« druge bonitete na delovnem mestu.
Meni se zdi pregled oblik zelo uporaben za to, da sploh razpoznamo, kdaj gre za spolno nadlegovanje na delovnem mestu.
Ne želim pa postati bolj papeška od papeža, zato bom pri tem opisu takoj opozorila na načelo ZKP – to je zdrave kmečke pameti, po kateri ne gre pretiravati in v vsaki zgoraj navedeni obliki videti takoj spolnega nadlegovanja, še zlasti, če gre za enkratno dejanje. Če se dejanja ponavljajo, pa je potrebna vsa previdnost in kajpak ustrezno ukrepanje.


In kako je ukrepala Andreja?


Pri Andreji so se ponavljala dejanja verbalnega in fizičnega spolnega nadlegovanja, prisotni pa so bili tudi elementi kariernega spolnega nadlegovanja, saj je bila Andreja nova in jo je bilo strah, če bo kakorkoli nasprotovala, da utegne izgubiti službo. Toda po treh mesecih ji je bilo vsega dovolj, čeprav bi izgubila službo. Tega preprosto ni več mogla prenašati, zato se je odločno uprla. Opogumila se je in vsem sodelavcem na kolegiju javno povedala, da jo takšno naslavljanje moti in jih prosila, da s tem prenehajo. Sodelavci so res takoj prenehali, še več, tudi opravičili so se ji za njihovo ravnanje, češ da niso vedeli, da jo to moti. Od takrat naprej so odlični kolegi, ki nikoli več niso prestopili meje zasebnega. Andreja pa je danes, dobrih osem let pozneje, uspešna vodja mednarodne projektne pisarne. Srečen konec zgodbe za vse vpletene.
Nimajo pa vse zgodbe tako srečnega konca.


Od nedolžne šale do spolnega nadlegovanja


Ja, tudi za nekoga nedolžna šala se lahko kaj hitro spremeni v spolno nadlegovanje.
Tokrat gre za zgodbo Sanje (tudi to ime je izmišljeno), ki je bila lektorica v založniški hiši. Lektorirala je marsikatero vsebino. Sodelavci so ji nekoč ponagajali tako, da so ji na mizo nastavili revijo Playboy, preoblečeno v eno izmed revij, ki jo je izdajala dotična založniška hiša in ji z rumenim lističem označili, kje naj odpre revijo in pregleda besedilo. Ko je Sanja odprla revijo, se je pred njo prikazala slika golega moškega, zraven pa še na roko zapisani, precej opolzki komentarji šaljivcev.
Tudi v tem primeru je šlo za spolno nadlegovanje, predvsem neverbalno obliko spolnega nadlegovanja, ki je bila za povrhu še zelo zahrbtna.
Sanja pa ni bila kot Andreja, bila je zelo temperamentna ženska. Ukrepala je tako, da se je nemudoma jezna napotila v oddelek, kjer so se po njenem mnenju skrivali šaljivci, vse glasno in javno nadrla, nato pa jih vse skupaj zatožila še generalnemu direktorju. Ne vem, kako je sicer reagiral generalni direktor, toda očitno je bil ukrep zadosten, saj šaljivcem nikoli več ni prišlo na misel, da bi ponovili kaj podobnega ali sploh kaj, kar bi že od daleč spominjalo na spolno nadlegovanje. Tudi Sanja je torej ustrezno odreagirala. Jasno je postavila meje sprejemljivega in to takoj, ko se je ta neljubi dogodek zgodil.


Še ena zgodba – zgodba Kristine


Povsem drugače pa se je končala zgodba Kristine (ime je kajpak znova izmišljeno), ki se je zaposlila v podjetju kot vodja prodaje in kmalu začela dobivati povabila na kavo in kosila od člana uprave. Kristina je bila sicer srečno poročena in mati desetletnega sina. Na povabila se je spočetka odzvala, saj se je nadejala, da gre za poslovni klepet. V začetku je res tako kazalo, toda že po krajšem času je postalo očitno, da ne gre le za nedolžna povabila na poslovni klepet. Član uprave ji je obljubil višjo plačo, če bo izpolnila njegove majhne želje. Ni se mu upala upreti. Sledilo je še povabilo v tujino na enega izmed sejmov, kjer sta si po »naključju« delila tudi hotelsko sobo. In tam ji je prvič storil silo. In obljubil posebno nagrado, če bo to zadržala zase. In Kristina je znova molčala. Bilo jo je tudi sram, da bi kdorkoli kaj izvedel o tem. Toda njeno psihično zdravje je pešalo in posledično tudi uspešnost v službi. Doma je bilo vse narobe in kmalu se je ločila od moža. To je še bolj negativno vplivalo na njeno zdravje, vsak dan je imela manj energije in začela je pogosteje izostajati od dela. Končno se je odločila, da svojega nasilnega »ljubimca« prosi za pomoč pri skrbi za družino. Verjetno ni treba posebej razlagati, kaj se je zgodilo. »Ljubimec« se nikakor ni mogel spomniti preteklih dogodkov, še manj pa ji je bil pripravljen pomagati. Kmalu je pri vodstvu dosegel, da so jo odpustili. Razlog: poslovna neuspešnost.
Kolikor mi je znano, Kristina nikoli ni javno spregovorila o tem, preveč jo je sram, da je nasedla. Še vedno misli, da je sama kriva za vse, kar se ji je zgodilo.
Preden pa povem, kako primerno ukrepati v primeru spolnega nadlegovanja, pa je prav, da namenimo nekaj pozornosti tudi moškim žrtvam spolnega nadlegovanja in spregovorimo še o obratnih situacijah, to je, ko ženske spolno nadlegujejo moške na delovnem mestu. Obratne situacije sicer družba rada zanika in zato so morda večini javnosti skrite, vendar to še ne pomeni, da si lahko zatiskamo oči pred njimi.


Ko ženske spolno nadlegujejo moške


O spolnem nadlegovanju je znanih veliko stereotipov, eden izmed njih je ta, da gre za dejanje, ki ga moški izvajajo do žensk. Živimo v zelo raznoliki družbi in tako se spolno nadlegovanje lahko dogaja v vseh smereh in v vseh ravneh. Naj podam dva primera tovrstnega nadlegovanja, ki sta mi ostala v spominu iz pripovedovanj storilke in žrtve.
V prvem primeru je šlo za kombinacijo oblik neverbalnega in verbalnega spolnega nadlegovanja. Gospa sredi tridesetih let se je zaljubila v eno leto mlajšega sodelavca, poročenega in očeta dveh otrok. Izkoristila je vsako priložnost, da se mu je približala ter mu roko položila na ramena. Velikokrat, če je le bila za to priložnost, pa ga je tudi minute dolgo neprekinjeno gledala v oči. Svojega nasilnega zapeljevanja se, tako pravi danes, ni zavedala. Bila je popolnoma zaslepljena in prepričana, da ji sodelavec naklonjenost vrača, le da mu je morda malo nerodno. Spolno nadlegovanje se je nadaljevalo z ljubezenskimi pismi, ki jih je začela pošiljati na njegov domači naslov. Sodelavec jo je po prejemu prvega pisma prosil, da naj mu ne pošilja pisem in naj ga ne nadleguje več. Toda gospa, kot da ni slišala jasno izraženega protesta zoper njeno ravnanje, je z ljubezenskimi pismi nadaljevala. Končalo se je tako, da je sodelavec najel osebnega odvetnika, ki je gospe poslal opozorilno pismo, da takoj preneha z dejanji spolnega nadlegovanja. To je očitno zaleglo, da se je gospa »spametovala« in prenehala s svojim početjem, primer pa tako ni dobil sodnega epiloga.
Drugi primer pa predstavlja hujšo obliko spolnega nadlegovanja, ki pa se je precej tragično končal. Tokrat pa se je gospa zrelih let zaljubila v precej mlajšega sodelavca. Zalezovala ga je na vsakem koraku in iskala priložnosti, da bi bila sama z njim v pisarni. Gospa je bila vodja oddelka in sodelavec njen podrejeni. Tako je bilo prisotno tudi karierno spolno nadlegovanje. Sodelavec se ji je nekaj časa upiral in izmikal, toda kmalu ga je povsem omrežila in v svoji pisarni izsilila tudi prvi spolni odnos. Razmerje se je nekaj časa nadaljevalo, v posmeh vsem drugim sodelavcem. Oba sta zaradi teh incidentov morala zapustiti podjetje. Sodelavec je kmalu po izgubi službe želel pretrgati zvezo in jo tudi (vsaj tako je mislil) uradno prekinil. Toda gospa ni želela prekiniti zveze in ga je še po zaključku zveze nekajkrat obiskala na njegovem domu. »Usodna privlačnost« se je končala tako, da jo je, sedaj že bivši sodelavec, zabodel v prsi in drago plačal za to.
Iz teh dveh primerov je še kako očitno, da so epilogi spolnih nadlegovanj na delovnem mestu lahko zelo različni in da se splača spolno nadlegovanje preprečiti, preden to preraste v nočne more.

 

Kako ravnati v primeru, da se znajdete v vlogi žrtve spolnega nadlegovanja


Raziskave kažejo, da žrtve vseh oblik spolnega nadlegovanja, tako ženske kot moški, pogosto krivijo sebe za nadlegovanje, ki se jim dogaja. To ima lahko uničujoče posledice za njihovo fizično in psihično zdravje. Če se ujamejo v tej vlogi, torej v vlogi žrtve, praviloma tvegajo upad samozavesti, večja je odsotnost z dela, posledično tudi več odpovedi pogodbe o zaposlitvi, s čimer pa se žrtve tudi materialno ogrozijo.
Najpogostejše psihične posledice, ki se lahko pojavijo pri žrtvi, so: razdraženost, pretirana občutljivost, anksioznost, nespečnost, zniža se raven motivacije, poveča se apatija, lahko pa se pojavijo celo psihosomatske težave, depresija in drugo. Ni šala.
Če torej opazite in začutite, da vas nekdo spolno nadleguje na delovnem mestu, je prva stvar, ki jo morate narediti, da nemudoma, jasno in nedvoumno sami sporočite nadlegovalcu, katero njegovo obnašanje je nezaželeno oziroma katero njegovo ravnanje pri vas vzbuja občutek ogroženosti. Če sami za to ne premorete dovolj moči, storite to s pomočjo posrednika. To je lahko vodja (če kajpak sam ni napadalec), sodelavec ali predstavnik sindikata. S tovrstnim pogovorom se reši več kot polovica primerov, še preden se ti razbohotijo. Gre za neformalen način reševanja spolnega nadlegovanja na delovnem mestu
Formalen pristop k preprečevanju nadlegovanja pa vključuje pritožbo znotraj podjetja naslovljena na delodajalca. Slednji preveri sam ali prek posebne komisije, ali je pritožba utemeljena. Če se izkaže, da je utemeljena, sledijo sankcije za nadlegovalca. Ob tem pa je treba primerno zaščititi žrtev in ji dati občutek varnosti in podpore tudi na delovnem mestu.
Če tudi ta institut odpove, potem pa naj se žrtev čim prej obrne na delovno sodišče in tam zahteva odškodnino zaradi kršitve obveznosti delodajalca po 47. členu ZDR-1. Njegova obveznost je zagotavljati tako delovno okolje, da noben delavec ne bo izpostavljen nadlegovanju (spolnemu ali psihičnemu) in mora zato sprejeti primerne ukrepe. Gre za obrnjeno dokazno breme, kjer mora primernost ukrepov dokazovati delodajalec.


In kaj pravi zakonodajalec o spolnem nadlegovanju na delovnem mestu?

Spolno nadlegovanje definira Zakon o delovnih razmerjih v 7. členu, ki spolno nadlegovanje določa kot kakršnokoli obliko neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe. Spolno nadlegovanje ureja v ZDR zaradi posebnega okolja delovnega mesta, kjer nastopa razmerje nadrejenosti ter podrejenosti, zaradi česar je spolno nadlegovanje še posebej zahtevno reševati, če se pojavi. Delno je spolno nadlegovanje urejeno tudi v Kazenskem zakoniku, in sicer v 197. členu Kazenskega zakonika, kjer je zapisano, da s spolnim nadlegovanjem na delovnem mestu storilec izvrši kaznivo dejanje šikaniranja na delovnem mestu, za katerega je zagrožena kazen do dveh let zapora.

 

Danijela Brečko je doktorica znanosti in avtorica več kot dvesto strokovnih člankov ter sedmih knjig. Hkrati je tudi ustanoviteljica Sofosa, inštituta za izobraževalni management.

OCENI ČLANEK

Bodi prvi in oceni članek!

POVEJ SVOJE MNENJE

Bodite prvi in dodajte svoje mnenje