NEKAJ ZAME Objavljeno: 11.09.2017

Helena Fone Kdaj je jeza zdrava in kdaj ne?

Kdaj je jeza zdrava in kdaj ne?


Bes, srd, jeza ali sovraštvo — temu čustvu lahko nadenete ime po želji. Je zelo človeško in tudi zelo zapleteno. Jeza se izraža na mnogo načinov. Čeprav je nujno čustvo, ki je namenjeno temu, da človeka obvaruje, je neprimerna jeza lahko uničevalna. Številni psihologi menijo, da je depresija jeza, usmerjena navznoter. Kadar ne morete nadzirati in obvladovati jeze, ste na milost in nemilost prepuščeni številnim drugim čustvom, ki jo spremljajo.


Definiranje jeze


Jeza se v angleškem jeziku (jeza — anger, nevarnost — danger, op. prev.) samo za eno črko razlikuje od nevarnosti. Čeprav ima veliko obrazov, razlikujemo dve temeljni vrsti jeze: zdravo in nezdravo.
Jeza je zdrava, kadar:
- lahko govorite o svojih občutkih, denimo takrat, ko lahko rečete nekaj takega: »Kadar takole ravnaš, me ujezi.«,
- je ne uporabljate zato, da bi kaznovali, zastraševali, nadzirali drugo osebo ali manipulirali z njo,
- jo lahko prepoznate in ste ji kos,
- ste jo zmožni obvladati ali se je otresti,
- lahko razumete, da ima druga oseba svoje stališče, in spoštujete njeno mnenje, tudi če se ravno ne strinjate z njo.

Nasprotno pa je jeza nezdrava, kadar:
- potlačite čustva, ker ste prepričani, da »veliki fantje ne jočejo«,
- ali da »ne smem pokazati čustev, ker to pomeni, da sem slabič«, se jezite nase, na druge, na ves svet, ker ste prepričani, da ste slabi, krivi
- ali vredni zasramovanja, za svoje napake obtožujete druge, začnete izgubljati zaupanje v druge in jih nehate spoštovati, se odločite, da se boste družili z ljudmi, ki so agresivni ali jezni, se brez razloga oklepate svoje jeze.
Od vseh čustev je nezdrava jeza gotovo najbolj uničevalna in nalezljiva. Ker vpliva na um in telo, lahko pogubno prizadene vaše čustveno in telesno zdravje. Zdrava jeza je naraven odziv na grožnjo, agresivni občutki, ki jo spremljajo, pa so nujni za preživetje. Jasno, da ne boste izvajali EFT (tehnike doseganja čustvene svobode), če ste besni vi ali kdo drug. Počakajte, da se jeza poleže. Jeza je nagonska in nujna za preživetje. V preteklosti so se ljudje z njo zaščitili. Nekateri ljudje, ki imajo z jezo globoko zakoreninjene težave, kažejo nezdravo zanimanje za orožje ali ogenj. Jeza prizadene tudi čustveno varnost; kadar pa je ta omajana, nastaja še več tesnobe in jeze.


Prepoznajte, od kod prihaja nezdrava jeza


Kdo vas jezi, kaj vas jezi, kdo ali kaj vam »dviguje tlak«? Pravzaprav vas ne more razjeziti nihče in nič. Jeza je obrambna reakcija na domnevno grožnjo, izgubo ali stresni dejavnik. Z drugimi besedami: nekje v ozadju se nahaja sprožilec jeze, ki je lahko zunanji ali notranji. Zunanji je denimo oseba, ki vam je lagala ali vas razočarala. Notranji sprožilec je sestavljen iz vaših prepričanj, ki jih navadno lahko upravičite. Skrbno opazujte svojo jezo in poglejte, ali lahko ugotovite, od kod prihaja in kaj jo sproža.
Razumevanje sprožilcev je korak v pravo smer. Vse doslej nemara niste niti razmišljali, kaj podžiga vašo jezo, in morda ste odkrili, kako jo lahko obvladujete, ne da bi prizadeli druge. Če pa mislite, da jezo primerno obvladujete, če se od časa do časa »stresete« nad nekom ali greste udarjat boksarsko vrečo, premislite. Psihologi se na srečo strinjajo, da taka dejavnost jezo samo še bolj podžiga. Če vas jeza preplavi ali če kdaj izgubite nadzor nad seboj, jo morate obvladati, preden jeza obvlada vas.

Jeza izvira iz strahu in občutka, da nimamo nadzora


Ko se boste prihodnjič razjezili, skušajte zaznati, kaj se dogaja s telesom. Čutite, da vam srce divja. dlani se potijo, preplavlja vas adrenalin. Simptomi, ki jih čutite, so enaki kot pri strahu, kar ni naključje, kajti jeza izvira iz strahu in občutka, da nimamo nadzora, da so nas odkrili, da se ne zmenijo za nas, da nismo varni, da nismo ljubljeni. Kadar uporabljamo tehniko EFT, nam bo v pomoč, če bomo znali prepoznati izvor jeze. Prijeten občutek ob navalu adrenalina lahko povzroča zasvojenost, zato bodite pozorni nanj.
S tehniko EFT lahko spodbudite sproščanje strahu, ki spremlja jezo, kot kažejo naslednji stavki: »Čeprav me je strah, da (bom) s sproščanjem jeze … izgubil nadzor, priznal, da sem jezen, izgubil identiteto, ne bom več varen, dopustil drugim, da me izkoristijo in poteptajo …, se vseeno popolnoma in globoko sprejemam.«


Posnemanje naučenega vedenja


Če ste pri enem ali obeh starših videli neprimerno uporabo jeze, se verjetno odzivate na enak način. Morda ste izkusili tudi občutek, da nimate nadzora, ker vas je obvladovala jeza staršev. Taki občutki se lahko kuhajo v notranjosti, dokler nekoč, ko ste že odrasli, ne odkrijete, da tudi sami lahko z jezo pridete do moči in nadzora. Z izbruhi jeze odkrijete moč, saj vam vsakdo nameni pozornost. Žal ne veste ali nočete vedeti, kako jo je treba obvladovati, zato postane preprosteje, da jo upravičite, saj si sicer ne morete pomagati. Pogosto se dogaja, da človek odpre usta, še preden je vklopil možgane, in reče nekaj, kar pozneje obžaluje. Človek, ki trpi zaradi prikrite jeze, se vam pogosto čisto približa, v vas uperi prst ali vam žuga s pestjo.


Občutek sramu


Krivda je usmerjena navznoter, zato morate kaznovati sami sebe. Potem trpite zaradi sramu in občutka krivde. Jeza, ki jo čutite, je usmerjena navznoter, zato čutite, da ste brez moči. Kadar se obtožujete, da niste dovolj dobri, da ste nezanesljivi, pokvarjeni ali neljubljeni, so ti občutki posledica vaših negativnih temeljnih prepričanj. Kadar vam nekdo reče, da vam ne gre zaupati, ali da ste neumni, ali da ste ga razočarali, se vam ta prepričanja o sebi še okrepijo. Teh občutkov ne marate in se jih začnete sramovati. Zato zgradite obrambni mehanizem, ki vam omogoča, da jih prenašate in se odzovete najbolje, kot znate, z jezo. Mogoče odkrijete tudi to, da podobnih lastnosti ne marate videti pri drugih, ker so kot vaš odsev. Tako torej z nepravilnim usmerjanjem pozornosti ali krivde na druge umikate pozornost s sebe. Tak obrambni mehanizem je posebej pogost pri moških, za katere je jeza sprejemljivejša kot pogovor o čustvih.
Primer: Carlova punca pravi, da bi nocoj najraje ostala doma. Carl si to izjavo lahko tolmači takole: »Me je že sita, ker sem zguba. Bolje, da jo pustim, preden ona pusti mene,« in se razjezi nanjo. Lahko pa bi se odločil za takole misel: »Fino, tako ali tako sem se zvečer nameraval dobiti s prijatelji,« in bi ohranil mirno kri. Naslednjič, ko vas prešine negativna misel, se vprašajte, ali obstaja kakšen dokaz, ki jo lahko podpre. Če dokaza ni, odločno premislite. Če se ne morete domisliti nobenega dokaza, potem se premaknite naprej, kajti življenje je prekratko.


Pestovanje bolečine in občutka krivice


Nekaterim ljudem se zdi, da življenje ni pošteno. Zdi se jim, da je ves svet proti njim, zato sklenejo, da se bodo, če nič drugega, borili z vsem, kar jim pride na pot. Maščujejo se tako, da vsakomur obrnejo hrbet ali prizadenejo bodisi ljudi bodisi njihova čustva. Druge skupne poteze so še kraja, zavist ali ljubosumje in manipuliranje s čustvenim izsiljevanjem. Drugim nikakor ne morejo odpustiti, kajti pestovanje zamere jih spominja na lastno prizadetost. Napaka! Če se prepoznate v tem opisu, vedite, da s pestovanjem bolečine in krivice škodujete predvsem sebi in da se druga oseba večinoma sploh ne zaveda, da ste jezni, zato je mogoče, da se dobro zabavajo in da se jim niti ne sanja o vaši bolečini. In, če pobesnite, kadar popijete preveč alkohola, morate najprej obravnavati težave z alkoholom, preden se lotite težav z jezo.

 

 

Besedilo je bilo izvorno objavljeno v knjigi »EFT – tehnika doseganja čustvene svobode za telebane«, ki jo je izdala založba Pasadena. Knjiga je na voljo tudi v spletni knjigarni Planeta GV.

 

 

 

 

OCENI ČLANEK

Bodi prvi in oceni članek!

POVEJ SVOJE MNENJE

Bodite prvi in dodajte svoje mnenje